Tiskane izdaje
Že peti »TEDxFDV« bo danes potekal na Fakulteti za družbene vede, a tokrat pod spremenjenim imenom oziroma licenco TEDxUniversityofLjubljanaSalon@FDV. Zakaj sprememba?
Klavdija Rupar, vodja projekta pojasnjuje, da so TEDx licenčni dogodki. Čeprav so zaprosili za licenco TEDxFDV, je niso dobili, saj lahko dogodek poteka zgolj v organizaciji univerze, ne pa posamezne fakultete, zato so jo morali spremeniti.
Beseda salon, ki je dodana v ime, označuje manjši dogodek TED, ki ima lahko največ štiri govornike. Licenca določa, da morajo biti organizirani najmanj trije takšni dogodki na leto, zato bo maja še en dogodek na ljubljanski medicinski fakulteti.
Karte razgrabili v manj kot minuti
Vstopnice za TEDxUniversityofLjubljanaSalon@FDV so pošle v vsega 58 sekundah, sporočajo organizatorji, kar pripisujejo dobri promociji pa tudi dejstvu, da gredo karte za dogodke TEDx vedno za med, navsezadnje tudi zato, ker so brezplačne. Ne gre zanemariti niti promocijskih dejavnosti, za katere so študenti poskrbeli zlasti na družbenih omrežjih facebook in twitter ter pomoči sponzorjev.
Sprva padci navzdol
Na dogodek se sicer ekipa, ki jo sestavlja 31 študentov FDV (večina je včlanjenih v fakultetna društva), pripravlja že štiri mesece. V tem času so urejali prošnjo za licenco, se ukvarjali z logistiko in iskali sponzorje, saj svojih sredstev za organizacijo nimajo. Vsi so prostovoljci. Z govorci so začeli vaditi marca, saj morajo imeti kar tri vaje, predgeneralko, generalko in seveda še − nastop.
Vmes so naleteli na številne težave. »Celoten projekt je en sam padec navzgor. Vseskozi nam nekaj pada.« Najprej jim jo je zagodla licenca, nato so se izgubili dokumenti za fakultetno dvorano, našteva Klavdija. Zato so si zadali, da bo naslednji padec navzdol zgolj vožnja z dvigalom z afterpartyja, preostalo pa gre lahko samo še navzgor.
Motivacija za pot iz težav
Vsako leto imajo dogodki TEDx drugo rdečo nit. Letos so se odločili za »Padec navzgor«, simpatično besedno igro, ki simbolizira, kako ljudje padajo, se poberejo in gredo samo še navzgor. To po besedah vodje projekta predstavlja motivacijo za takrat, ko nam življenje nastavi ovire.
Vsak padec je hkrati priložnost, da ga obrnemo sebi v prid. Vse, od izgube službe pa do bankrota, je lahko odskočna deska, da spremenimo življenje na bolje. O tem bodo več povedali izbrani govorniki: Tom Petruccelli, Domen Kos, Mojca Križnar in Marin Bulog. Vodja projekta pravi, da so vsi zanimivi, vsak na svoj način, in upa, da bodo to prepoznali tudi udeleženci.
Govornik št. 1
Strateški direktor in partner Yin + Young Ljubljana. Verjame, da sta za vsak padec bodisi navzgor bodisi navzdol vedno kriva dva na videz sicer nezdružljiva elementa. Prvi je ego, drugi je skromnost. Uvodoma je priznal, da ima precej velik ego in da je hkrati blazno skromen, kar je svojevrsten bistroumni nesmisel. Ega v resnici nihče noče imeti, čeprav je potreben za preživetje v družbi. Medtem ko ta v velikih količinah škoduje naši okolici, pretirana skromnost zavira naš razvoj, zato se je treba naučiti, kako vzpostaviti razmerje med obema.
Ega se je naučil v hiphopu - saj je zapisan v DNK vsakega (ne)uspešnega reperja - kjer vseskozi poteka bitka, kdo je najboljši. Naslednji del njegovega življenja je zaznamoval poker, ki ga je naučil, da je vse v življenju v varianci. To mentaliteto je prenesel tudi v posel, v oglaševanje; njegovo sporočilo je, da se uspeh dela na dolgi rok. Udeležencem je za konec svetoval, naj ostanejo skromni.
Govornik št. 2
Doktorand s področja političnega menedžmenta volilnih kampanj na FDV. Zaposlen je na Inštitutu za politični menedžment, pred kratkim pa je sklenil dveletni mandat kot generalni sekretar Študentske organizacije Slovenije. Govoril je o fenomenu in očaranosti z »nečem novim«.
Novitete nas tako ali drugače fascinirajo. Zakaj? Omejil se je na fascinacijo z novostmi, v povezavi s političnim komuniciranjem. Poudaril je, da smo del generacije, ki je ves čas na pametnih telefonih, kar vpliva na naše možgane. Ugotovitve nevroznanosti pa kažejo, da ko neka zadeva ni več nova, izgubi svoj potencial, zato vseskozi hlastamo po nečem novem.
Dotaknil se je novih političnih gibanj in pogledov, ki se najpogosteje pojavljajo v času volilnih kampanj. Te so v teoriji nekaj čistega, v praksi pa na meji dobrega okusa. Dotaknil se je predsedniške kampanje, ki trenutno poteka v ZDA; osredotočil se je zlasti na Donalda Trumpa pri republikancih in Bernieja Sandersa pri demokratih. Oba sta še pred nekaj meseci veljala za outsiderja in nihče ni verjel, da lahko pritegneta tolikšno pozornost.
Kaj počneta prav? Naštel je splošna pogoja za uspešno prepričevanje javosti: pridobitev pozornosti in vzpostavitev kredibilnosti, za kar se morajo kandidati boriti ves čas. Omenjena kandidata sta nekaj novega, drugačnega in zaradi tega nekaj boljšega, je ocenil. Kako je to povezano s padcem navzgor? Nekaj novega je vedno padec navzgor, zato jih je vsem zaželel čim več.
Govornik št. 3
Grafični oblikovalec, art in kreativni direktor ter gostujoči predavatelj na FDV, kjer prenaša znanje oblikovanja z osnovami Photoshopa. Poleg samostojne podjetniške poti že dolga leta sodeluje s Studiem Botas in Agencijo Arih, prav tako je član konzorcija *Offcourse. Njegova specialnost so blagovne znamke in celostne grafične podobe; med drugim je oblikoval podobo študijske smeri Medijske komunikacijske študije.
V svojem govoru se je vprašal, kaj sploh je oblikovanje za neprofesionalce in kje mu je prostor v družbi. Pri tem si je pomagal z znano trditvijo: »All design is shit. Because all shit is design,« kar v prevodu pomeni, da je vso oblikovanje sranje, ker je vso sranje oblikovanje. Vsaka stvar, ki jo imamo v lasti, ima za za sabo oblikovalca.
Družbo je razdelil na komunikacijske nivoje. Najvišjega predstavljajo korporacije, ki komunicirajo na njim lasten način. Za nas je to zelo visoko, skoraj nad oblaki, je dodal. Naslednji nivo zavzemajo lokalna podjetja, ki pa imajo problem, ker morajo komunicirati na dveh nivojih: s korporacijami in z nižjimi nivoji, kar lahko vidimo vsak teden, ko dobimo reklame v nabiralnik. Potem pa je tu še ulica, kjer komunikacija poteka ena na ena in kjer ni prostora za blefiranje.
Govornica št. 4
Direktorica slovenske izpostave mednarodne svetovalne družbe HILL International in svetovalka britanske družbe za inovativne preboje Nowhere. Navdušuje jo odkrivanje skritega potenciala posameznikov, skupin in organizacij. Slednjim s spodbujanjem različnih vidikov celovitosti vsakega posameznika − razuma, čustev, intuicije, utelešenih zaznav − pomaga pri sproščanju in usmerjanju ustvarjalnega naboja.
Poudarila je, da nihče ni imun na padanje. Padanje ni enkratni dogodek, pač pa gibanje, ritem, frekvenca, ki se pojavlja skozi celotno življenje. To je skupno vsem ljudem in to nas povezuje. Pri tem se je vprašala, kako padce spremeniti v vzpone? Sama si je zamislila dve padali za lažje pristajanje in trampolin, ki bo omogočil skok navzgor.
Treba je imeti tudi ambicije, kar pa ni zagotovilo, da ne bomo padali znova in znova. Pomemben je prostor, kam pademo, v katero dimenzijo. To je opredelila za prostor mnogih vprašanj, redkih odgovorov, za neznano. Ko to dejstvo sprejmemo, ko vzamemo situacijo kot darilo, vidimo stvari, za katere smo bili prej slepi. Takrat moramo poslušati svoja čustva, telo, srce in instinkte, ne pa analizirati, zakaj se je to zgodilo nam, obtoževati, napadati. Razlika med tistimi, ki padejo in med tistimi, ki se po padcu ponovno povzpnejo, pa je v tem, da imajo radi neznano, je dejala in udeležence spodbudila naj letijo visoko.
