Težave zaradi tveganih posegov v naravo
Zasebnik je gradbincem več let omogočal odlaganje gradbenega materiala v svojo globel.
Odpri galerijo
Zemeljski plaz nad železniško progo v Vuzenici. FOTO: Mateja Kotnik
Slovenj Gradec – Za vse zemeljske plazove, ki po obilnem deževju ogrožajo lastnike individualnih hiš ali drugih objektov in povzročajo sive lase upravljavcem vodotokov, cest in železnic, ni kriva narava. Za njimi se pogosto skriva neodgovorno človeško ravnanje.
Lastnik gozdnega zemljišča ob cesti, ki povezuje vas Podgorje z naseljem Razbor v občini Slovenj Gradec, je gradbincem več let dovoljeval, da so v njegovo globel odlagali odpaden gradbeni material. »Z nasipanjem je želel ustvariti plato, a pri svojem početju ni upošteval pravil stroke,« je povedal slovenjgraški župan Tilen Klugler.
Navoženi material je zgrmel v dolino in zasul Suhodolnico. Potok se je zajezil in razlil ter ogrožal bližnje stanovanjske hiše. Občina je na svoje stroške vzpostavila 24-urno stražo, cesto zaprla za ves promet, potem ko je teren pregledal geomehanik, pa cesto odprla le za osebna vozila. Lastniku je naložila, da sanira plaz in plača nastalo škodo.
V Vuzenici župan Franjo Golob zaman opozarja Slovenske železnice (SŽ), naj odstranijo drevesne štore, ki so nad in tudi pod železniško progo in državno cesto ostali po zadnjem zemeljskem plazu na tem območju. »Obstaja nevarnost, da štori zgrmijo po pobočju. Nihče jih ni odstranil. Na Slovenskih železnicah pravijo, da se tega zavedajo, a da nimajo možnosti, da bi zadeve uredili,« je povedal Franjo Golob.
Zemeljski plaz, ki je za več dni zaprl železniški promet po Dravski dolini, se je po Golobovem prepričanju sprožil, ker so pred tem posekali drevje zaradi podlubnikov. »Na Slovenskih železnicah to zanikajo,« pravi Golob, ki z zaskrbljenostjo spremlja namero SŽ, da na tem območju poseka še okoli 150.000 kubičnih metrov poškodovanih gozdov.
Golob je prepričan, da bi bilo na terenu drugače, če bi bilo več nadzora nad tem, kako izvajalci izvajajo odločbe Zavoda za gozdove o poseku. Vse več je očitkov, da država v svoje gozdove pošilja najcenejše izvajalce za posek, ki za seboj pustijo uničene gozdne ceste in ob njih ostanke sečnje.
Na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) so pojasnili, da zavod izvaja nadzor nad izvedbo v odločbah predpisanih del. »Če so ob prevzemu ugotovljene nepravilnosti, se lastnikom naloži odprava v določenem roku. Za kaznovanje je pristojna gozdarska inšpekcija, na javnih cestah pa tudi prometna inšpekcija. V primerih naravnih ujm, še posebno ob plazovih in poplavah, na gozdne ceste padajo lesni ostanki in panji. Poudarjamo, da na sečiščih, ki so urejena skladno z gozdnim redom, ostajajo sečni ostanki (panji, veje …), ki ob večjih neurjih, plazovih in drugih naravnih nesrečah lahko ogrozijo spodaj ležeče objekte,« so pojasnili na ZGS.
Župan Mute Mirko Vošner je prepričan, da ljudje s svojimi posegi povzročijo tri četrtine vse škode, ker sami polagajo cevi, postavljajo jaške, k hišam gradijo prizidke in še kaj. Vošner trdi, da bi morale biti upravne enote, gradbena stroka ter ministrstvo za okolje in prostor strožji in bolj strokovni pri izdaji dovoljenj za posege na zemljiščih.
Lastnik gozdnega zemljišča ob cesti, ki povezuje vas Podgorje z naseljem Razbor v občini Slovenj Gradec, je gradbincem več let dovoljeval, da so v njegovo globel odlagali odpaden gradbeni material. »Z nasipanjem je želel ustvariti plato, a pri svojem početju ni upošteval pravil stroke,« je povedal slovenjgraški župan Tilen Klugler.
Navoženi material je zgrmel v dolino in zasul Suhodolnico. Potok se je zajezil in razlil ter ogrožal bližnje stanovanjske hiše. Občina je na svoje stroške vzpostavila 24-urno stražo, cesto zaprla za ves promet, potem ko je teren pregledal geomehanik, pa cesto odprla le za osebna vozila. Lastniku je naložila, da sanira plaz in plača nastalo škodo.
V Vuzenici župan Franjo Golob zaman opozarja Slovenske železnice (SŽ), naj odstranijo drevesne štore, ki so nad in tudi pod železniško progo in državno cesto ostali po zadnjem zemeljskem plazu na tem območju. »Obstaja nevarnost, da štori zgrmijo po pobočju. Nihče jih ni odstranil. Na Slovenskih železnicah pravijo, da se tega zavedajo, a da nimajo možnosti, da bi zadeve uredili,« je povedal Franjo Golob.
Strah pred novim posekom
Zemeljski plaz, ki je za več dni zaprl železniški promet po Dravski dolini, se je po Golobovem prepričanju sprožil, ker so pred tem posekali drevje zaradi podlubnikov. »Na Slovenskih železnicah to zanikajo,« pravi Golob, ki z zaskrbljenostjo spremlja namero SŽ, da na tem območju poseka še okoli 150.000 kubičnih metrov poškodovanih gozdov.
Golob je prepričan, da bi bilo na terenu drugače, če bi bilo več nadzora nad tem, kako izvajalci izvajajo odločbe Zavoda za gozdove o poseku. Vse več je očitkov, da država v svoje gozdove pošilja najcenejše izvajalce za posek, ki za seboj pustijo uničene gozdne ceste in ob njih ostanke sečnje.
Nadzor je, kazni tudi
Na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) so pojasnili, da zavod izvaja nadzor nad izvedbo v odločbah predpisanih del. »Če so ob prevzemu ugotovljene nepravilnosti, se lastnikom naloži odprava v določenem roku. Za kaznovanje je pristojna gozdarska inšpekcija, na javnih cestah pa tudi prometna inšpekcija. V primerih naravnih ujm, še posebno ob plazovih in poplavah, na gozdne ceste padajo lesni ostanki in panji. Poudarjamo, da na sečiščih, ki so urejena skladno z gozdnim redom, ostajajo sečni ostanki (panji, veje …), ki ob večjih neurjih, plazovih in drugih naravnih nesrečah lahko ogrozijo spodaj ležeče objekte,« so pojasnili na ZGS.
FOTO: Mateja Kotnik
Župan Mute Mirko Vošner je prepričan, da ljudje s svojimi posegi povzročijo tri četrtine vse škode, ker sami polagajo cevi, postavljajo jaške, k hišam gradijo prizidke in še kaj. Vošner trdi, da bi morale biti upravne enote, gradbena stroka ter ministrstvo za okolje in prostor strožji in bolj strokovni pri izdaji dovoljenj za posege na zemljiščih.
