Težavna reforma »najboljšega« pokojninskega sistema
Nizozemska: Napovedane spremembe so pri marsikom vzbudile dvom o sistemu
Odpri galerijo
Nizozemska, dežela tulipanov, najbolje skrbi za upokojence. Foto Marko Feist
Nizozemski pokojninski sistem skupaj z danskim zaseda vrh indeksa najboljših pokojninskih sistemov na svetu, ki ga objavlja ameriška svetovalna družba Mercer. Nizozemske oblasti kljub temu že nekaj časa skrbi njegova dolgoročna vzdržnost.
Dežela tulipanov se uvršča med države, ki po vseh mednarodnih standardih najbolje skrbijo za svoje upokojence. Eden glavnih razlogov za to je dovršen sistem poklicnih pokojnin, ki pa je po mnenju mnogih zrel za korenito reformo. V ospredju javne razprave o prihodnosti pokojninskega sistema, ki traja že skoraj desetletje, je usoda trenutnega modela, ki upokojencem jamči izplačila poklicnih pokojnin, tveganje zanje pa tako rekoč v celoti nalaga delodajalcem.
Že nekaj časa se pojavljajo skrbi, da zasebni pokojninski skladi, v katere vplačujejo podjetja, niso dovolj financirani in zato so preveč izpostavljeni morebitnim finančnim šokom. Medtem ko nekateri strokovnjaki menijo, da je strah odveč, nova vlada namerava narediti sistem bolj vzdržen. Konec preteklega leta se je zavzela za spremembe, ki predvidevajo prenašanje tveganja s podjetij na zaposlene. Rok za sklenitev dogovora o novi pokojninski pogodbi si je postavila za konec aprila, a pogajanja med socialnimi partnerji še vedno niso končana. Prenovljeni pokojninski sistem bi sicer moral začeti veljati do konca leta 2020, toda po poročanju spletnega portala IPE se mnogi sprašujejo, ali niso postavljeni roki preveč optimistični.
Napredek v pogajanjih je najbolj oviralo vztrajanje enega največjih sindikatov v državi, FNV, pri ohranitvi kolektivnih pokojninskih shem in nasprotovanje uvedbi individualnih pokojninskih računov z določeno stopnjo razdelitve tveganja. Konec maja je časnik Telegraaf objavil osnutek pogodbe med sindikati in delodajalci, v kateri so se med drugim dogovorili za ohranitev kolektivnih shem in počasnejše zviševanje starostne dobe za upokojitev. Toda zgodbe s tem ne bo konec. Če bo ta različica pogodbe nazadnje obveljala, bo prekrižala načrte vladi, ki namerava starostno dobo za upokojitev do leta 2021 zvišati na 67 let in s tem prihraniti več milijard evrov v obliki neizplačanih pokojnin.
Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da je razprava o prihodnosti pokojninskega sistema imela negativen učinek na Nizozemce, tako starejše kot mlajše, predvsem s tem, ker je (neupravičeno) vnesla dvom o njegovi stabilnosti. Po mnenju Keitha Ambachtsheerja, enega najvplivnejših ekspertov za upravljanje pokojnin, so poklicne pokojninske sheme za večino postale preveč zapletene, posledica tega pa je, da se danes mnogi sprašujejo, ali je sistem še naravnan v njihovo korist.
Še ena težava razprave, na katero je opozoril znani ekonomist Bernard van Praag, je, da se je večinoma izognila sistemskim problemom, kot je povečanje števila prekarnih delavcev, ki v nasprotju z redno zaposlenimi ne sodelujejo v poklicnih pokojninskih shemah. Tako kot v marsikateri zahodni državi so se politiki na Nizozemskem z zamudo zavedeli negativnih učinkov novih, fleksibilnih zaposlitev na pokojninske sisteme.
Nizozemski pokojninski sistem sestavljajo trije stebri. Poleg obveznega pokojninskega zavarovanja, iz katerega se izplačujejo državne pokojnine (prvi steber), so zavarovancem na voljo še obvezne pokojninske sheme za redno zaposlene (drugi steber) in sheme, v katere vplačujejo prostovoljno (tretji steber). Iz prvih dveh se izplačuje 90 odstotkov pokojnin.
Dežela tulipanov se uvršča med države, ki po vseh mednarodnih standardih najbolje skrbijo za svoje upokojence. Eden glavnih razlogov za to je dovršen sistem poklicnih pokojnin, ki pa je po mnenju mnogih zrel za korenito reformo. V ospredju javne razprave o prihodnosti pokojninskega sistema, ki traja že skoraj desetletje, je usoda trenutnega modela, ki upokojencem jamči izplačila poklicnih pokojnin, tveganje zanje pa tako rekoč v celoti nalaga delodajalcem.
Prenašanje tveganja
Že nekaj časa se pojavljajo skrbi, da zasebni pokojninski skladi, v katere vplačujejo podjetja, niso dovolj financirani in zato so preveč izpostavljeni morebitnim finančnim šokom. Medtem ko nekateri strokovnjaki menijo, da je strah odveč, nova vlada namerava narediti sistem bolj vzdržen. Konec preteklega leta se je zavzela za spremembe, ki predvidevajo prenašanje tveganja s podjetij na zaposlene. Rok za sklenitev dogovora o novi pokojninski pogodbi si je postavila za konec aprila, a pogajanja med socialnimi partnerji še vedno niso končana. Prenovljeni pokojninski sistem bi sicer moral začeti veljati do konca leta 2020, toda po poročanju spletnega portala IPE se mnogi sprašujejo, ali niso postavljeni roki preveč optimistični.Napredek v pogajanjih je najbolj oviralo vztrajanje enega največjih sindikatov v državi, FNV, pri ohranitvi kolektivnih pokojninskih shem in nasprotovanje uvedbi individualnih pokojninskih računov z določeno stopnjo razdelitve tveganja. Konec maja je časnik Telegraaf objavil osnutek pogodbe med sindikati in delodajalci, v kateri so se med drugim dogovorili za ohranitev kolektivnih shem in počasnejše zviševanje starostne dobe za upokojitev. Toda zgodbe s tem ne bo konec. Če bo ta različica pogodbe nazadnje obveljala, bo prekrižala načrte vladi, ki namerava starostno dobo za upokojitev do leta 2021 zvišati na 67 let in s tem prihraniti več milijard evrov v obliki neizplačanih pokojnin.
Tudi nizozemski politiki so se z zamudo zavedeli negativnih učinkov prekarnih zaposlitev na pokojninski sistem. Foto Uroš Hočevar
(Ne)zaupanje v sistem
Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da je razprava o prihodnosti pokojninskega sistema imela negativen učinek na Nizozemce, tako starejše kot mlajše, predvsem s tem, ker je (neupravičeno) vnesla dvom o njegovi stabilnosti. Po mnenju Keitha Ambachtsheerja, enega najvplivnejših ekspertov za upravljanje pokojnin, so poklicne pokojninske sheme za večino postale preveč zapletene, posledica tega pa je, da se danes mnogi sprašujejo, ali je sistem še naravnan v njihovo korist.Še ena težava razprave, na katero je opozoril znani ekonomist Bernard van Praag, je, da se je večinoma izognila sistemskim problemom, kot je povečanje števila prekarnih delavcev, ki v nasprotju z redno zaposlenimi ne sodelujejo v poklicnih pokojninskih shemah. Tako kot v marsikateri zahodni državi so se politiki na Nizozemskem z zamudo zavedeli negativnih učinkov novih, fleksibilnih zaposlitev na pokojninske sisteme.
Nizozemski pokojninski sistem sestavljajo trije stebri. Poleg obveznega pokojninskega zavarovanja, iz katerega se izplačujejo državne pokojnine (prvi steber), so zavarovancem na voljo še obvezne pokojninske sheme za redno zaposlene (drugi steber) in sheme, v katere vplačujejo prostovoljno (tretji steber). Iz prvih dveh se izplačuje 90 odstotkov pokojnin.
