Tisoč operacij z robotskim sistemom
Že tisoč bolnikov v UKC Ljubljana so operirali s pomočjo robotskega sistema da Vinci. Robotsko operirani bolnik ima namesto velikega reza po operaciji zgolj majhno luknjico, prej je na nogah, prej se lahko vrne domov in v službo ali – v primeru raka – pride prej do kemoterapije. Ni nepomembno: po operaciji prostate, teh je bilo izvedenih na robotski način kar 500, pacient praviloma ohrani zmožnost erekcije in zadrževanja vode. To brez robotskega sistema ni samoumevno.
Robotsko asistirani poseg
V primerjavi z laparoskopsko operacijo, po kateri ima pacient prav tako le majhno rano, je robotsko asistirani poseg prijaznejši za bolnika in kirurga. Kirurg med operacijo sedi za računalnikom. Na ekranu pred seboj vidi desetkrat povečano tridimenzionalno sliko tkiva, ki mu jo dajejo instrumenti, vpeti v telo bolnika. Premike skalpela skozi telo vodi prek posebne konzole, kar mu omogoča bolj natančne reze, kot če bi jih izvajal ročno.
Poseg je za paciente manj invaziven kot laparoskopski, zato imajo po operaciji manj bolečin, manj transfuzij, manj je zapletov in brazgotin, rehabilitacija je krajša. V Ljubljani se je prvi usposobil za robotske operacije urolog dr. Simon Hawlina, ki je še danes gonilna moč te najsodobnejše kirurške tehnologije.
Robotika tudi
za zapletene operacije
»Ob preseženem velikem mejniku tisoč operacij lahko rečemo, da je robotska kirurgija upravičila vsa pričakovanja in jih na nekaterih področjih tudi presegla. Ne zaostajamo več za zahodnim svetom, rezultati naše obravnave so celo boljši,« je povedal Simon Hawlina.
V UKC Ljubljana so si prizadevali za nakup robotskega sistema celo desetletje, preden so leta 2018 dobili robotski sistem da Vinci pete generacije. Prvi so z njim delali urologi, in sicer operacije prostate, nato raka ledvic, kasneje tumorjev mehurja in na koncu raka mod.
Nekoč so morali rakavo ledvico odstraniti, zdaj odstranijo zgolj tumor, ledvica pa ostane.
Abdominalni kirurgi so se vključili kasneje z operacijami tumorjev debelega črevesja in danke, nato tumorjev želodca, kompleksnih pooperativnih kil in lani še z operacijami trebušne slinavke in jeter. V medsebojnem sodelovanju so ljubljanski kirurgi prvi na svetu izvedli dva zapletena posega: kombinirano hkratno operacijo danke in prostate ter hkratno operacijo raka prostate in odmrlega dela ledvice. Kako medicina in slovenski kirurgi napredujejo, vidimo pri operaciji rakave ledvice: pred desetletjem bi bilo treba odstraniti celotno ledvico, zdaj odstranijo le tumor, ledvico pa ohranijo v funkciji še naprej.
Slovenija potrebuje
vsaj še tri robote
Robotsko asistirani posegi so v velikem porastu. Letos bodo v svetu izvedli tri odstotke vseh operacij na robotski način, v prihodnje pa naj bi ta postal še bolj razširjen.
V ZDA imajo že več kot 3000 robotskih sistemov da Vinci, v Evropi 1000, v Aziji 800. V Veliki Britaniji nameravajo po besedah Hawline celotno kirurgijo izvajati robotsko.
V UKC izvedejo 250 posegov na leto, urologom in abdominalnim kirurgom se bodo v prihodnje pridružili še ginekologi in torakalni kirurgi. Simon Hawlina meni, da UKC Ljubljana potrebuje še enega robota, prav pa bi bilo, da bi robotski sistem dobile tudi druge večje bolnišnice v Sloveniji – poleg Celja, kjer ga že imajo, predvsem še UKC Maribor in Onkološki inštitut.
Težava je, da vsaka robotsko asistirana operacija prinese UKC po sedanjem načinu financiranja tri tisoč evrov izgube. Robotski sistem je namreč drag: dva do tri milijone bo stal nakup novega, staneta pa tudi potrošni material in vzdrževanje. A se po besedah kirurga izplača, saj zdravstveni sistem prihrani pri rehabilitaciji robotsko operiranega bolnika.
