Tiskane izdaje
Tri dni preden je okoljska ministrica Irena Majcen odprla predzadnjega iz šesterice bodočih centrov za ravnanje z odpadki - zasavskega -, je Slovenija od Evropske komisije dobila uradni opomin zaradi dveletne zamude s programom preprečevanja odpadkov. Slovenija je lani pridelala 4,7 milijona ton odpadkov, slabo petino od 892.000 ton komunalnih je odložila na deponije.
Novembra bo že eno leto, kar je Komisija odprla preiskavo proti naši državi, ker še vedno nima oblikovanega programa preprečevanja odpadkov v skladu z direktivo. Po tej bi morale države članice programe pripraviti najkasneje do 12. decembra 2013. Pojasnilo, od kod zamuda, ki ga je Komisiji posredovala Slovenija, očitno ni zadoščalo, saj je ta na podlagi odgovora ocenila, da naša država krši direktivo o odpadkih in napovedala, da bo odprla postopek kršitve. Slovenija ima do 22. decembra čas, da odgovori Evropski komisiji.
Da operativni program ravnanja z odpadki, ki zajema tudi preprečevanje njihovega nastajanja, v roku, leta 2013, ni bil niti izdelan, kaj šele sprejet, priznava tudi ministrica Irena Majcen. "Ne moremo se sprenevedati, da nas na to ni opomnilo že Računsko sodišče pri pregledu ravnanja z odpadki," pravi in zagotavlja, da njeni operativci program zaključujejo v sklopu programa ravnanja z odpadki. V javno obravnavo ga bodo poslali decembra, vladi v sprejem pa predvidoma čez tri mesece.
Razloge za zamudo pri pripravi programa preprečevanja odpadkov gre po njenem med drugim iskati v kadrovsko podhranjenem sektorju za odpadke, ki so ga okrepili šele po njenem prihodu na ministrstvo ( lani jeseni, o.p.): "Zdaj sektor intenzivno zaključuje pripravo operativnega programa, pri čemer je pomembno tudi, da se je šele letos izkazalo, koliko regijskih centrov za odpadke bo dobilo finančna sredstva iz kohezijskih skladov in koliko zmogljivosti bomo imeli v državi zagotovljenih."
Investicija v centre v Ljubljani (dovoljenje za poskusno obratovanje pričakujejo v novembru), Celju, Zasavju, Slovenj Gradcu, Puconcih in Slovenski Bistrici je blizu 200 milijonov evrov. Le toliko centrov bo namreč v državi delovalo čez dobra dva meseca, ko bodo smeli na odlagališčih pristati le celovito mehansko in biološko obdelani komunalni odpadki. Pet centrov v vzhodni in eden, ljubljanski, v zahodni kohezijski regiji, kar je pol manj od načrtovanih, naj bi sicer zadoščalo za deponiranje komunalnih odpadkov, ki jih pridela prebivalec Slovenije: lani jih je v povprečju 433 kilogramov.
Manjše količine odloženih odpadkov v prihodnje in gradnja odlagalnih polj v vseh šestih regionalnih odlagališčih pa so po oceni ministrice Majcnove zagotovilo, da še nekaj desetletij ne bo potreb po sežigalnici.
