Tiskane izdaje
Ljubljana – »Vesel sem podpore stroke pri moji kandidaturi za generalnega državnega tožilca, zdaj pa bo politika povedala svoje.« Tako pravi višji državni tožilec Drago Šketa, ki ga čez teden dni čaka parlamentarno zaslišanje.
Vodja mariborskega okrožnega tožilstva bo prvi od kandidatov za najvišji tožilski položaj, ki ga pred odločanjem državnega zbora čaka zaslišanje mandatno-volilne komisije in odbora za pravosodje. Gre za nova pravila v postopku izvolitve generalnega državnega tožilca, ki so jih poslanci sprejeli ob zadnji spremembi državnotožilskega zakona. Tako bo Drago Šketa prihodnji četrtek članom obeh parlamentarnih teles predstavil svoj strateški program dela tožilstva v prihodnjih šestih letih in odgovarjal na njihova vprašanja. Potem pa državni zbor (z navadno večino glasov) odloči, ali je Šketa tisti, ki bo maja na tem položaju zamenjal Zvonka Fišerja.
Soglasno za
V postopku kandidature ima Šketa pozitivno mnenje vlade in državnotožilskega sveta (DTS). Njegov protikandidat je bil višji državni tožilec Robert Renier, ki že četrti mandat vodi krško okrožno tožilstvo. Vendar je državnotožilski svet dal soglasno podporo Šketi, saj jih je prepričal z ambicioznim strateškim programom, izkušnjami, vizijo nadaljnjega dela ter osebno in strokovno avtoriteto, ki se kaže tudi v samozavesti, artikuliranosti in motivaciji. Pa tudi s tem, da kandidat dobro pozna ne samo delo tožilstva, ampak tudi policije, sodišč in drugih institucij, s katerimi tožilstvo sodeluje.
Kaj izhaja iz strateškega programa
Strateški program Draga Škete obsega 35 strani, njegov osrednji poudarek je, da se da iz tožilstva iztisniti več kot do zdaj. Pri tem ni vse odgovornost tožilske strani. Ampak tisto, kar tožilci lahko popravijo, tako izhaja iz Šketovih prepričanj, je, da postopki na tožilstvu trajajo predolgo. Morebiti tudi zato, ker včasih od policije tudi po pol leta – večinoma gre za gospodarske zadeve – ne dobijo signala, kdaj lahko pričakujejo njihov odziv.
Kandidat za generalnega državnega tožilca tudi meni, da mora tožilstvo, kot organ pregona, odgovoriti na vprašanje, kako lahko s svojim delom pripomore k izboljšanju gospodarskih in socialnih razmer v državi. Družbeni razvoj in blaginja države sta namreč odvisna tudi od ustrezne odzivnosti tožilcev. Ali kot je zapisal Šketa: raven zaupanja v državne institucije se vse bolj niža, zato so ciljno naravnani ukrepi, ki bodo spremenili družbeno ozračje, nujni. In tožilstvo, kot najbolj represiven obraz države, je temeljni akter pri preganjanju predvsem tistih kaznivih dejanj, ki so za družbo najbolj nesprejemljiva, zato so pričakovanja javnosti po hitrem in uspešnem reševanju kazenskih zadev toliko večja.
Realen cilj
Tožilci vedo, kaj je cilj njihovega dela. Hudi družbeni odkloni, ki se kažejo predvsem v gospodarski in finančni kriminaliteti, morajo biti sankcionirani. Če tožilci že nekaj let obvladujejo klasično kriminaliteto, je poseben izziv gospodarska, ki na vseh ravneh povzroča škodo. In pričakovati je, da se bo še stopnjevala. Zato kandidat za novega prvega tožilca v državi stavi na finančno, kadrovsko in izobraževalno podporo deležnikov, da bi lahko dosegli zastavljene cilje. Zato ker lahko pričakujemo, da se bo klasični kriminal preoblikoval v gospodarskega, se povezal z oblastnimi strukturami in uporabil korupcijo kot način prodora v legalni gospodarski in družbeni sistem.
