Tiskane izdaje
Ljubljana – »Tožilstvo pri pregonu gospodarskega kriminala ni neorganizirano in neuspešno. To preprosto ne drži, in pozivam vse tiste, ki tako govorijo, naj bodo konkretni in povedo, katere so takšne zadeve in kaj je pri tem državno tožilstvo naredilo narobe,« je o skupnem poročilu o delu tožilcev v preteklem letu včeraj dejal državni tožilec Zvonko Fišer.
Skupno poročilo je bilo objavljeno v sredo. Zvonko Fišer pa se je pri oceni dela tožilcev v letu 2012 bolj ali manj osredotočil na pregon gospodarske kriminalitete.
V tej zvezi je poudaril, da »znajo mnogi biti na načelni ravni in ko kažejo s prstom na druge, strašno pametni, udarni in polni idej. Ne trdimo, da ni bilo napak in da marsičesa ne bi bilo mogoče narediti bolje, toda v danih razmerah in z ljudmi, ki jih imamo na razpolago, smo z rezultati tudi na tem področju zadovoljni. Za druge ne bomo prevzemali odgovornosti in grešni kozli za tuje napake tudi nočemo biti.«
Najprej ne boli
Ocena tožilstva je, da je pri pregonu gospodarske kriminalitete lani naredilo preboj, na katerega je vplivalo več dejavnikov. Med drugim ta, da je v družbi dozorelo spoznanje, tako Fišer, da je »gospodarska kriminaliteta negativno dejanje, ki pomeni najhujši napad na sobivanje v družbi. Njegova perverznost je v tem, da sprva ne boli, zato je pozneje toliko huje. Danes vemo, da je eden od sopovzročiteljev družbene in gospodarske krize. Kakovostne spremembe v pregonu gospodarskega kriminala so se zgodile po tem, ko je zaveza učinkovitega boja proti gospodarski kriminaliteti postala prednostna naloga organov odkrivanja, pregona in sojenja in ko se je skupina tožilcev, pri delu katere sodelujejo strokovnjaki različnih strok, posebno osredotočila na takšne primere, ki zahtevajo posebna znanja. Pred sto leti se je kradlo enako kot zdaj, vendar druge stvari, gospodarska kriminaliteta pa se hitro spreminja in je izziv za vse, ki se z njo ukvarjajo.« Domnevni storilci teh dejanj namreč po njegovih besedah niso del kriminalne subkulture, ampak so visoko izobraženi ljudje, ki jim materialni položaj nudi vse. »Zato je treba zadevo zagrabiti pravi trenutek. Precej zadev s tega področja je v preiskovalnih postopkih, tudi te bodo prišle na vrsto. Bistveno je, da se je voz začel premikati, mi pa bomo po svojih močeh in v okviru pristojnosti poskrbeli, da se ne bo zaustavil.«
Ali kot je dodal vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan, ki se prvenstveno ukvarja s pregonom teh dejanj: »Naše delo je nujno gledati v luči celotnega delovanja sistema, od policije prek tožilstva do sodišča. Dejstvo je, da brez dobre kazenske ovadbe ni mogoče napisati dobre obtožbe in da brez sojenja v razumnem roku se še tako dobra obtožba razvodeni.«
Na nekaj konkretnih vprašanj Furlan v zvezi z aktualnimi postopki ni mogel odgovoriti, tudi zaradi njihove tajnosti. Med njimi so: ali je šlo v ravnanju državnih bank – NLB in NKBM – glede dajanja kreditov za sistemsko korupcijo (zadeva je v predkazenskem postopku); kako poteka preiskava cerkvenih poslov – Zvon 1 in 2 – (tajnost finančnih preiskav, zbiranje dokazov doma in v tujini); Splošna plovba, kjer postopek poteka že sedem let (v enem delu bo v kratkem vložena zahteva za preiskavo).
Ves čas na sledi
Tožilstva so v ponedeljek začela uporabljati nov informacijski in komunikacijski sistem s prenovljenimi elektronskimi vpisniki. Novi sistem je povezal tožilstva v enoten, pregleden sistem, tako da bo tožilec hitro dobil zanesljive podatke o naslednjem: ali je osumljenec ali obdolženec, ki ga obravnava, morda v predkazenskem ali kazenskem postopku še kje drugje v Sloveniji, ali je zapisan v kazenski evidenci, ali se nahaja v priporu ali na prestajanju zaporne kazni.
