Tiskane izdaje
Čeprav bi tisoči brezposelnih v Zasavju raje videli nove tovarne, bo regija v nekaj mesecih dobila (samo) novo razvojno agencijo. Eno v večinski zasebni lasti že imajo, javno pa morajo ustanoviti, ker tako nalaga zakon. V Trbovljah si želijo že vnaprej zagotoviti tretjino njenih sredstev za projekte in tretjino zaposlenih.
Obstoječe zasavske agencije v večinski zasebni lasti Regionalnega centra za razvoj (RCR) ne bodo ukinili, deleži občin v njej bodo na voljo za odkup, kot meč pa nad njo visita »dediščina« inkubatorjev in 1,5-milijonska tožba.
Zasavski RCR je bil zaradi tega, ker je večinski delež v njem pripadel dolgoletnemu direktorju Tomu Garantiniju, dvajset let trn v peti Trboveljčanov in Hrastničanov, ki pa svojih deležev v njem v preteklosti niso bili pripravljeni dokapitalizirati. Osnovni kapital RCR znaša 200 tisočakov; poslovni deleži treh zasavskih občin so vredni po 780 evrov ali po manj kot pol odstotka, največji delež med podjetji, 8,74-odstotni, vreden slabih 17.500 evrov, pripada Steklarni Hrastnik, Garantini pa je svoj 59-odstotni delež lani razdelil med sinova. Starejši, Sergej, je prevzel tudi direktorsko funkcijo, njuna deleža pa vrednotijo na dobrih 62.000 evrov.
Hrastničani bodo po podatkih direktorja občinske uprave Janija Kranerja svoj delež v RCR uvrstili v načrt razpolaganja z občinskim premoženjem za leto 2016 in ga v primernem trenutku ponudili v odkup drugim družbenikom. Tudi poslovni delež Steklarne v RCR po mnenju direktorja Andreja Božiča ni strateškega pomena, zato so ga pripravljeni tudi prodati. Z RCR bodo sodelovali tudi v prihodnje, med drugim ostajajo njihov partner v skladu s poslovnim načrtom v projektu novih materialov.
Direktor RCR Sergej Garantini trdi, da nakupni interes za poslovne deleže v podjetju obstaja. V novi agenciji ne vidi konkurence: »Naša prihodnost je odvisna predvsem od uspehov na razpisih, pri projektih in v drugih storitvah. Položaj RCR na razpisih ostaja bolj ali manj nespremenjen, ker večina dopušča kandidiranje tako javnim kot zasebnim poslovnim subjektom.«
Bo o inkubatorjih odločalo sodišče?
Največji projekt RCR, vreden 1,5 milijona, h kateremu je Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 85 odstotkov sredstev, razliko pa zasavske občine, je bila leta 2008 mreža zasavskih podjetniških inkubatorjev in z njo bo zdaj očitno največ težav. Uradnih zahtev po delitvi premoženja, ki ga imajo občine in RCR v inkubatorjih, še ni, neuradno pa naj bi si zlasti trboveljska in hrastniška občina prizadevali dokazati lastninsko pravico na objektih. Drugače se bojijo, da evropski sofinancerski delež obvelja za državno pomoč in bi ga morale občine vrniti. V RCR temu nasprotujejo, neuradno, ker da imajo dokaz za svoj prav v pogodbah.
A te utegnejo občine spodbijati. Če se to zgodi, bo zgodba z inkubatorji epilog dobila na sodišču, kjer en postopek zoper RCR že teče. Republiški javni sklad za regionalni razvoj in razvoj podeželja je zaradi izterjave sredstev v zasavski regijski garancijski shemi proti RCR vložil tožbo v višini dobrih 1,5 milijona evrov. Tudi to je evropski denar, o katerem so v ribniškem skladu prepričani, da bi ga moral RCR prenakazati njim, v RCR pa, da pripada njim, ker jim je bil nakazan neposredno.
Želje zasavskih županov po lastnih malih agencijah se niso nikoli uresničile. Tudi nova razvojna agencija bo le formalna uskladitev z zakonom: njene ustanoviteljice bodo občine v tretjinskih deležih, delovala bo kot javni zavod, sedež ponujajo Zagorjani v Graščini, nekdanji upravni zgradbi zagorskega rudnika, glede na število prebivalcev regije pa bo lahko imela vsaj štiri zaposlene. Postopki za ustanovitev so že stekli.
Odlok o RRAZ, Regionalni razvojni agenciji Zasavje, so v prvi obravnavi podprli v vseh občinah - Trboveljčani še z največ pomisleki glede sedeža v Zagorju. Iztok Hribovšek, svetnik Liste za naše Trbovlje županje Jasne Gabrič, pa bi hotel ne glede na projekte v novi RRAZ že vnaprej imeti zagotovljeno trboveljsko »kvoto« denarja in celo zaposlenih, ki jih bodo sicer iskali z javnim razpisom.
