Tretja ženska na vrhu
Sedemindvajsetletna tožilska kariera Katarine Bergant se bo po odločitvi državnega zbora nadaljevala na najvišji tožilski funkciji v državi – 49 poslancev je namreč glasovalo za to, da Bergantova prihodnjih šest let opravlja funkcijo generalne državne tožilke, 26 poslancev pa je bilo proti. SDS je sicer napovedala, da kandidatke ne bo podprla ter da se bo z njo nadaljevala era »če si proti Janezu Janši, se ti ne more zgoditi nič«.
Bergantova bo tako šesti vodja državnotožilske organizacije ter po Zdenki Cerar in Barbari Brezigar tretja ženska na tej funkciji.
»Moja vizija razvoja državne tožilske organizacije za prihodnjih šest let gre v smeri moderne, visoko strokovne in učinkovite, vendar tudi transparentne in navzven odprte organizacije,« je povedala Bergantova ob predstavitvi na parlamentarnem matičnem delovnem telesu. Seveda pa bodo po njenih besedah temelj vedno samostojni, suvereni in vrhunsko usposobljeni ter tudi primerno plačani državni tožilci.
Med prioritetami je izpostavila poenotenje kaznovalne politike vseh državnih tožilstev. Zavzela se je za uvedbo enovitega državnega tožilca. Po njeni oceni bi bilo treba razmisliti tudi o ustanovitvi oddelka za mednarodno sodelovanje na vrhovnem državnem tožilstvu. Zdi se ji pomembno, »da se tožilstvo odpre navzven, seveda ob strateško usmerjeni in nadzorovani politiki komuniciranja«, zato se zavzema za okrepitev službe za odnose z javnostmi. Pomembno se ji zdi tudi, da oddelek za razvoj upravljanja, ki bedi nad statistiko reševanja zadev, spremlja in ugotavlja obremenitev posameznih državnih tožilstev in sproti tudi sprejema ukrepe za izenačevanje obremenjenosti državnih tožilstev.
Pri reševanju kadrovske stiske na tožilstvih, na kar so iz tožilskih vrst opozarjali med vlado Janeza Janše, so se zadeve po zamenjavi vlade premaknile. Vlada Roberta Goloba je namreč že na začetku junija lani imenovala 13 državnih tožilcev, katerih imenovanje je blokirala njena predhodnica.
