Tiskane izdaje
Hrastnik − Letošnji zasavski inovatorji morajo po nagrade v Hrastnik, kjer bo območna Gospodarska zbornica (GZ) točno opoldne 21. leto po vrsti najboljšim med njimi izročila priznanja. Zanje se je potegovalo rekordno število − 98 inovatorjev iz desetih zasavskih podjetij in razvojnih centrov ter petih institucij. Trojno zlato gre v izlaški Eti in v njegova razvojna centra eNeM in Nela. Zasavska GZ bo letos v arhive zapisala že 1073. inovatorja.
Zasavci so tokrat prijavili 26 inovacij, GZ pa bo mednje razdelila osem zlatih, enajst srebrnih in sedem bronastih priznanj.
Poleg trojnih zlatih nagrajencev − inovatorjev iz izlaškega Etija in njegovih razvojnih centrov eNeM ter Nela gre zlato tudi v Steklarno Hrastnik, v trboveljski Aereform, v Strip's v Vače, na Srednjo tehniško in poklicno šolo Trbovlje ter k zagorskemu podjetniku Davidu Knezu InDividual s. p., Štiri najboljše čaka še bitka za najboljšo inovacijo na nacionalni ravni.
Na razpisu za najboljšo inovacijo je sodelovalo osem zagorskih gospodarskih družb in institucij, pet trboveljskih, ena hrastniška in ena litijska družba.
»Blagovna znamka« zasavskih inovatorjev živa že 21. let.
Slovesnost ob razglasitvi najboljših zasavskih inovatorjev ima tudi letos dodano vrednost v obliki konference, ki tokrat poteka na temo potencialov krožnega gospodarstva v regiji. V zelenem gospodarstvu se tudi za Zasavje odpirajo nove priložnosti za razvoj novih zelenih tehnologij in storitev, odpiranje zelenih delovnih mest, učinkovitejše upravljanje naravnih virov, promocijo in razvoj slovenskega znanja. Ali kot v imenu zasavskih gospodarstvenikov pravi predsednik območne GZ, sicer prvi mož izlaškega Etija, Tomaž Berginc: »Je priložnost za rast in krepitev mednarodne konkurenčnosti gospodarstva ob hkratnem znižanju okoljskih tveganj, ki negativno vplivajo na kakovost življenja in blaginjo ljudi.« Tega se Zasavci po grenki izkušnji z Lafargeem še posebej zavedajo. Območna GZ zato že načrtuje povezavo modelov krožnega gospodarstva z inovativnostjo.
Kako?
»Tako da pri ocenjevanju kvalitete inovacij pomembno merilo postane tudi trajnostni vidik inovacije, ki se odraža na vplivu na okolje in snovnem kroženju,« odgovarjajo na GZ, kjer so za začetek posebno pozornost na današnji konferenci namenili tudi predstavitvi tako imenovane mreže SRIP za prehod v krožno gospodarstvo in uvajanju digitalizacije na področju krožnega gospodarstva.
Danes so v Hrastniku predstavili štiri zasavske primere dobrih praks prehoda v krožno gospodarstvo; prihajajo iz izlaškega Etija, hrastniške Steklarne, zasavskega Ceroza in kisovške Xelle Porobeton Si.
