Tiskane izdaje
Ljubljana - Konec preteklega leta je Davčna uprava Republike Slovenije (Durs) razkrila, da kar 85 odstotkov sive ekonomije ustvarijo odvetniki, zdravniki, zobozdravniki in gradbeniki. Da so se na tem neslavnem seznamu znašli tudi odvetniki, ki jim je kot delu pravosodja zaupana skrb za pravno državo, je podatek, ki temu poklicu ni v ponos.
Durs je od oktobra 2011 odvetništvo nadziral v ločenem projektu, in ne v projektu sive ekonomije. Za to se je odločil zaradi ugotovitev v rednih postopkih davčnega nadzora, prijetih anonimnih prijav, prijav državnih organov ter tudi zaradi analize umeščanja odvetnikov na dohodninsko lestvico. Ta je namreč pokazala, da odstotek odvetnikov v najnižjem dohodninskem razredu od leta 2006 do 2009 narašča. Pred osmimi leti jih je bilo v najnižjem dohodninskem razredu 27,6 odstotka, leta 2007 28 odstotkov, leto kasneje 28,4 odstotka in leta 2009 29,2 odstotka.
Tako je davkarija leta 2012 in lani opravila 125 davčnih inšpekcijskih nadzorov in v njih odmerila 1,1 milijona evrov dodatnih obveznosti.
Odvetniki so državo goljufali predvsem z neizdajanjem računov.
Predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Roman Završek pravi, da jih Durs z ugotovitvami inšpekcijskih nadzorov ni seznanil, »zato se o konkretnih ugotovitvah težko izrekamo. To morda kaže na to, da se problematika ne zdi toliko pereča, da bi se obrnili na odvetniško zbornico.
Med zbornico in Dursom (in sodišči) poteka v zadnjem času zgolj intenzivna polemika glede stopnje obračunavanja DDV od odvetniških storitev v zvezi z izvajanjem brezplačne pravne pomoči in zagovorništva po uradni dolžnosti po tem, ko se je spremenila stopnja DDV z 20 na 22 odstotkov.«
Toda, tako tudi Durs, za opravljanje odvetniškega poklica so postavljene visoke zahteve, materialne in moralne. Ker je naloga davčne uprave predvsem preganjanje grehov, ki zadevajo materialne kršitve - z moralnimi morajo opraviti drugi - Durs za letos napoveduje nadzor, »ki bo usmerjen v razliko med premoženjem, skupaj s potrošnjo, in napovedanimi dohodki«.
Davkarija letos nad premoženje odvetnikov
Odvetnikov se ne da enačiti z gostinci. Vseeno pa je res, da so odvetniki ob napovedih davčne uprave jeseni 2009, da bo začela inšpekcijske nadzore, »prostovoljno« poravnali svoje davčne obveznosti do države. Pozitivni rezultati so se pokazali leta 2011.
To je ena od ugotovitev, ki so nam jo posredovali z Davčne uprave Republike Slovenije (Durs), ko smo šli po sledi podatka, da so odvetniki – poleg zdravnikov, zobozdravnikov in gradbincev – med tistimi 85 odstotki, ki so konec lanskega leta največ pripomogli k sivi ekonomiji.
Toda pri davčnih zavezancih, kot so odvetniki, gre za popolnoma drugačen pristop nadzora kot, denimo, pri gostincih. Tam so svoje opravile davčne blagajne, ki pa pri odvetnikih ne pridejo v poštev. Tudi zato, »ker za odvetništvo kot del pravosodja veljajo določene posebnosti zaradi načela zaupnosti razmerja med stranko in odvetnikom oziroma poklicne tajnosti, upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da za odvetniške račune veljajo posebne zahteve,« je pojasnil predsednik Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) Roman Završek.
Nadzor premoženja
Zato od letos na Dursu pri nadzoru odvetniškega poslovanja napovedujejo nov pristop. Šlo bo za nadzor premoženja, v katerem bo davkarija ugotavljala razliko med premoženjem in napovedanimi dohodki. Durs bo pri tem lahko uporabil nove določbe, ki mu omogočajo ugotavljanje neskladnosti za desetletno obdobje in njegovo obdavčenje s 70-odstotno davčno stopnjo.
Preporod vrednot
Da bi morali odvetniki še posebej skrbeti za svojo podobo – ne samo finančno –, se strinja pravnik dr. Marko Pavliha. »Odvetniki bi morali kot ena zelo vplivnih družbenih skupin odigrati precej večjo vlogo pri preporodu vrednot in ne nazadnje pri vrednotnem 'očiščenju' pravosodja, tudi z odločnejšim ravnanjem do tiste peščice, ki jim ni v čast,« je prepričan Marko Pavliha.
Toda ali gre res zgolj za zanemarljivo manjšino? »Med zlorabami prava in drugimi neetičnimi (ne)poslovnimi mutacijami med drugim opazimo zavlačevanje postopkov, izogibanje poravnavam, izkoriščanje politične ali sodniške preteklosti za 'učinkovitejšo' advokaturo, vpletenost v razvpite afere, pogoltnost ali 'odiranje' strank, nemoralno promocijo in sočasno zastopanje toženca in tožnika; temu klavrnemu seznamu se je očitno pridružila še siva ekonomija v podobi odvetnikovanja brez izdanih predpisanih računov.
Ali je to v skladu z zakonom o odvetništvu, ki označuje za osebo, nevredno zaupanja, tudi tistega, ki se vede tako, da je na podlagi njegovega ravnanja mogoče utemeljeno sklepati, da ne bo pošteno in vestno opravljal odvetniškega poklica? Ali niso odvetniki prisegli, da bodo spoštovali pravni red Republike Slovenije in odvetniški poklic opravljali vestno, pošteno in dostojanstveno? Komu je namenjen kodeks odvetniške etike, kam so izpuhtela načela svetovnega etosa, le kaj naj si mislijo študenti prava in pripravniki, ki bi jim morali biti starejši kolegi za svetel zgled 'nad mizo', namesto pod njo? Pričakujem, da bo odvetniška zbornica takoj ukrepala tako, kot ji narekujeta zakon in etični kodeks,« poudarja Pavliha.
