Turistična panoga ogorčena nad interventnim zakonom
Turistična združenja zahtevajo, da se v predlog zakona vrnejo že dogovorjeni ukrepi.
Odpri galerijo
Turistične agencije od države pričakujejo neposredno pomoč. FOTO: Jure Eržen/Delo
»Trenutni predlog interventnega zakona za pomoč turizmu vsekakor ni več pomoč turizmu,« opozarjajo v Združenju turističnih agencij Slovenije. V Javnem pismu predsedniku vlade in ministrom pozivajo, naj se v interventni zakon vrnejo ukrepi, ki so ključni za preživetje turističnih podjetij.
Kot smo poročali, so iz prvotne različice interventnega zakona za pomoč gospodarstvu in turizmu, ki naj bi ga danes obravnavala vlada, izpadli izplačilo enkratne nepovratne pomoči, subvencioniranje čakanja na delo do konca 2021, pokrivanje fiksnih stroškov do konca 2021 in univerzalni temeljni dohodek deležnikom v turizmu, ki so enoosebne družbe. Predstavniki turističnih organizacij zato zahtevajo, da se to vrne nazaj v zakon. Opozarjajo, da v nasprotnem primeru številna podjetja ne bodo preživela.
»Samo direktna pomoč turističnemu gospodarstvu je lahko ekonomična; posredna, kot so na primer turistični boni, je lahko množicam všečna, vendar je izjemno draga. Od porabljenih 200 milijonov evrov je prejemnikom v optimističnem scenariju ostalo 15 odstotkov, to je 30 milijonov evrov, kolikor je ta pomoč na koncu zares znašala,« opozarjajo. Spomnimo: ministrstvo za gospodarstvo je naknadno v zakonu predlagalo izdajo za 230 milijonov evrov novih turističnih bonov, medtem ko so iz zakona izpadli enkratni dodatek za nadomestilo izpada prihodka, podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo in izredna pomoč v obliki enkratnega univerzalnega mesečnega dohodka.
Kot pravijo v združenju, se njihova povprečna prizadetost izkazuje v več kot 70-odstotnem povprečnem upadu prometa, pri nekaterih tudi do 95-odstotnem. »Zdaj, ko smo pri koncu in ko za ohranitev teh delovnih mest in delovnih mest v hotelih, trgovini, naravnih znamenitostih, v gostinstvu potrebujemo še finale, pa je vse izginilo v predlogu zakona,« so ogorčeni. Opozarjajo, da bomo s tem izgubili vsi.
Nad predlogom interventnega zakona so razočarane tudi druge turistične organizacije. »Razočarano ugotavljamo, da temeljnega ukrepa za pokritje izpada prihodka zaradi dolgotrajnega zaprtja dejavnosti v predlogu zakona ni več,« pravi predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije Blaž Cvar. Na ministrstvu za gospodarstvo to utemeljujejo s tem, da ni denarja, vendar naj bi država za nove bone namenila 230 milijonov evrov, medtem ko bi omenjeni ukrep stal okoli 150 milijonov evrov. »Boni so selektiven ukrep, saj koristijo predvsem določenim ponudnikom. Naš predlog je bil bolj sistemski in sorazmeren,« pojasnjuje Cvar.
»Receptivne turistične agencije ugotavljamo, da nas je novi predlog interventnega zakona popolnoma obšel. Kot stoodstotnim izvoznikom slovenskega turizma za nas boni ne pomenijo ničesar, obljubljeno povračilo regresa pa dojemamo kot cinično popotnico zaposlenim, ki jih bomo morali odpustiti. Naša dejavnost se namreč še vedno ni vrnila, mednarodni turistični tokovi so šele na začetku ponovnega odpiranja, pričakujemo, da bo potrebnega še vsaj pol leta, da se bo situacija začela normalizirati,« dodaja Miro Hribar, predstavnik receptivnih turističnih agencij.
Miha Kovačič iz Kongresnega urada Slovenije pa opozarja, da dejavnost brez podpore države ne bo preživela: »Že več kot 450 dni podjetja in zaposleni ne morejo ustvarjati prepotrebnih prihodkov za svoje preživetje. Beležijo se izpadi prihodkov v primerjavi z 2019 v višini nad 50 odstotki in celo do 99 odstotkov. Do ponovnega zagona dejavnosti bo trajalo še več mesecev po normalizaciji mednarodnih potovanj. Dejavnost brez podpore države ne bo preživela, zato je nujno sprejetje interventnega zakona, ki vsebuje tudi enkratno pomoč podjetjem v višini deset odstotkov prometa iz leta 2019.«
Kot smo poročali, so iz prvotne različice interventnega zakona za pomoč gospodarstvu in turizmu, ki naj bi ga danes obravnavala vlada, izpadli izplačilo enkratne nepovratne pomoči, subvencioniranje čakanja na delo do konca 2021, pokrivanje fiksnih stroškov do konca 2021 in univerzalni temeljni dohodek deležnikom v turizmu, ki so enoosebne družbe. Predstavniki turističnih organizacij zato zahtevajo, da se to vrne nazaj v zakon. Opozarjajo, da v nasprotnem primeru številna podjetja ne bodo preživela.
Boni namesto pomoči
»Samo direktna pomoč turističnemu gospodarstvu je lahko ekonomična; posredna, kot so na primer turistični boni, je lahko množicam všečna, vendar je izjemno draga. Od porabljenih 200 milijonov evrov je prejemnikom v optimističnem scenariju ostalo 15 odstotkov, to je 30 milijonov evrov, kolikor je ta pomoč na koncu zares znašala,« opozarjajo. Spomnimo: ministrstvo za gospodarstvo je naknadno v zakonu predlagalo izdajo za 230 milijonov evrov novih turističnih bonov, medtem ko so iz zakona izpadli enkratni dodatek za nadomestilo izpada prihodka, podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo in izredna pomoč v obliki enkratnega univerzalnega mesečnega dohodka.
Na odziv turistične panoge se je prek tviterja odzval gospdarski minister Zdravko Počivalšek: »Zagotovo je epidemija ekonomsko najbolj udarila gostinstvo in turizem, zato razumem njihovo situacijo in težave. Vendar bi navkljub trenutni jezi pričakoval vsaj minimum poštenja, ko govorijo o državni pomoči in pravijo, da so ogorčeni.« Dodal je, da so ves čas epidemije smo vodili odprt dialog z vsemi zbornicami in skupaj iskali možne rešitve. Poleg splošnih ukrepov (čakanje na delo…) smo zagotovili tudi posebne, namenjene samo njim. Že doslej je panoga iz vseh PKP-jev dobila direktno nakazanih 705 milijonov evrov.
Kot pravijo v združenju, se njihova povprečna prizadetost izkazuje v več kot 70-odstotnem povprečnem upadu prometa, pri nekaterih tudi do 95-odstotnem. »Zdaj, ko smo pri koncu in ko za ohranitev teh delovnih mest in delovnih mest v hotelih, trgovini, naravnih znamenitostih, v gostinstvu potrebujemo še finale, pa je vse izginilo v predlogu zakona,« so ogorčeni. Opozarjajo, da bomo s tem izgubili vsi.
Izgovarjanje na pomanjkanje denarja
Nad predlogom interventnega zakona so razočarane tudi druge turistične organizacije. »Razočarano ugotavljamo, da temeljnega ukrepa za pokritje izpada prihodka zaradi dolgotrajnega zaprtja dejavnosti v predlogu zakona ni več,« pravi predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije Blaž Cvar. Na ministrstvu za gospodarstvo to utemeljujejo s tem, da ni denarja, vendar naj bi država za nove bone namenila 230 milijonov evrov, medtem ko bi omenjeni ukrep stal okoli 150 milijonov evrov. »Boni so selektiven ukrep, saj koristijo predvsem določenim ponudnikom. Naš predlog je bil bolj sistemski in sorazmeren,« pojasnjuje Cvar.
»Receptivne turistične agencije ugotavljamo, da nas je novi predlog interventnega zakona popolnoma obšel. Kot stoodstotnim izvoznikom slovenskega turizma za nas boni ne pomenijo ničesar, obljubljeno povračilo regresa pa dojemamo kot cinično popotnico zaposlenim, ki jih bomo morali odpustiti. Naša dejavnost se namreč še vedno ni vrnila, mednarodni turistični tokovi so šele na začetku ponovnega odpiranja, pričakujemo, da bo potrebnega še vsaj pol leta, da se bo situacija začela normalizirati,« dodaja Miro Hribar, predstavnik receptivnih turističnih agencij.
Miha Kovačič FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
Miha Kovačič iz Kongresnega urada Slovenije pa opozarja, da dejavnost brez podpore države ne bo preživela: »Že več kot 450 dni podjetja in zaposleni ne morejo ustvarjati prepotrebnih prihodkov za svoje preživetje. Beležijo se izpadi prihodkov v primerjavi z 2019 v višini nad 50 odstotki in celo do 99 odstotkov. Do ponovnega zagona dejavnosti bo trajalo še več mesecev po normalizaciji mednarodnih potovanj. Dejavnost brez podpore države ne bo preživela, zato je nujno sprejetje interventnega zakona, ki vsebuje tudi enkratno pomoč podjetjem v višini deset odstotkov prometa iz leta 2019.«
