Učilnica kraških pojavov spet dostopna

Sanacijo učne poti po Rakovem Škocjanu so izvajali prek javnih del. Vejevje so zmleli v sekance in z njim posuli poti.

Objavljeno
18. november 2014 23.32
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Rakov Škocjan – Sedem kilometrov dolga učna pot po Rakovem Škocjanu je ponovno dostopna in urejena. Sodelujoči so pri tem delu ubrali nekaj inovativnih poti.

Pot, ki jo je skoraj popolnoma prekrilo drevje, poškodovano v žledu, so obnovili Notranjski regijski park s sedežem v Cerknici, občina Cerknica in Zavod republike Slovenije za varstvo narave. Pot in znamenitosti »najbolj popolne učilnice kraških pojavov«, kot se je včeraj izrazil direktor parka Matevž Podjed, so bile nedostopne, ogroženo pa je bilo tudi delovanje tamkajšnjega centra za obšolske dejavnosti.

Zgledno sodelovanje

Delo so opravili z osmimi javnimi delavci, zaposlenimi na tem projektu, sodelovali pa so še trije javni delavci, zaposleni na Komunali Cerknica, katerih del plače financira občina Cerknica. Čiščenja drevja in vejevja so se lotili marca. Polomljene veje so zmleli z mlinom, ki je v lasti parka, z njimi pa nasuli poti, ki so tako ostale naravne in praktične za hojo, zlasti zdaj po razmočenih poteh, odpadka pa ni bi bilo. Menijo, da so zmleli 200 kubičnih metrov biomase, pridobili pa so 500 kubičnih metrov sekancev. Odstranili so tudi vse označevalne table, ki jih še obnavljajo, ponovno pa jih bodo namestili spomladi.

Župan Cerknice Marko Rupar je povedal, da je obnova učne poti Rakov Škocjan primer dobrega sodelovanja državnih služb in lokalne skupnosti. »Znašli smo se pravi ljudje ob pravem času na pravem mestu. Na ta način smo rešili tudi problem centra za šolske in obšolske dejavnosti, saj je kazalo, da ga bomo morali zapreti. Ker pa smo ga očistili s skupnimi močmi, je bil zaprt le deset dni, devet zaposlenih je lahko ohranilo zaposlitev, skupine, ki so že imele rezervirano bivanje v centru, pa so svoj program lahko izvedle,« je dejal župan.

Denar za javna dela ostaja

Nad Rakovim Škocjanom, krajinskim parkom in naravnim spomenikom, pa ves čas bedi tudi zavod za varstvo narave, ki je v štirih letih v vzdrževanje parka, na primer za postavitev 300 metrov novih varovalnih ograj, vložil 25.000 evrov, sodeloval pa je tudi pri sanaciji drevoredov, ki so, kot je dejal direktor Darij Krajčič, posebnost občine Cerknica.

Delo osmih javnih delavcev je v celoti financirala država z denarjem, ki je namenjen javnim delom pri odpravljanju posledic po žledu. Ministrica Anja Kopač Mrak je včeraj v Cerknici povedala, da je bilo za javna dela letos na voljo 6,1 milijona evrov, porabilo se ga je le 48 odstotkov. Za dela pri odpravljanju posledic žledu so porabili 3,1 milijona evrov. »Cerknica je primer dobre prakse. Za javna dela je občina pridobila 139.000 evrov,« je povedala ministrica.