Tiskane izdaje
Ljubljana –»Čista roka« bi lahko imenovali današnji poziv zdravnikov in predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa k takojšnjim spremembam v zdravstvu in celotni državi. Izkoreniniti je treba korupcijo, odstraniti dvorne dobavitelje, ne samo iz zdravstva, tudi od drugod. Sodišča se morajo prebuditi. Predstavili so reformo zdravstva in napovedali možnost protestov in stavke.
»Čista roka« nad korupcijo
Časa ni več. Zdravstveni sistem razpada, in to je katastrofa. Direktorji zdravnikom ne dovoljujejo dela – zdravljenja bolnikov. Zaposleni so nezadovoljni, apatični, zato se tudi strokovno delo slabša, zaposlovanja ni. Čakalne dobe se podaljšujejo. Denarja za zdravstvo je vse manj, državljani morajo vse več plačevati iz žepa. Na zavodu za zaposlovanje je bilo aprila prijavljenih 153 brezposelnih zdravnikov, medtem pa v osnovnem zdravstvu 500 zdravnikov manjka, je povedal kirurg Danijel Bešič Loredan, vodja Iniciative zdravnikov za transparentno in kakovostno javno zdravstvo, ki je sklicala tiskovno konferenco.
Sedem dokumentov reforme
Iniciativa zdravnikov je pripravila sedem dokumentov, ki so izhodišče za nujno reformo zdravstva in javnih naročil. Z njimi so že seznanili ministra Tomaža Gantarja, v prihodnjih dneh pa bodo še premierko Alenko Bratušek, ministra za finance Uroša Čuferja, odbor za zdravstvo in vstajnike.
Če namreč vlada predlogov zdravniške iniciative ne bo upoštevala, bodo bolnike, zdravnike in druge zaposlene v zdravstvu pozvali k protestom in splošni stavki, je napovedal Bešič Loredan. In še: »Minister nam očita, da želimo sprožiti izredne razmere, ker hočemo razbiti sistem. A mi smo pripravili konstruktivne predloge za rešitev sistema. Seveda pa mora zakone napisati vlada in jih sprejeti parlament. Ni več časa.«
»Če bomo javno zdravstvo sesuli, poti nazaj ni več. Spremembe je treba začeti izvajati takoj. Ta vlada za zdaj ne kaže pripravljenosti zanje. Smo trmasti in pripravljeni pozvati zaposlene, naj gredo na ulice,« je potrdil kirurg Erik Brecelj.
Dodal je, da je »edini protikrizni ukrep, ki ga ponujajo vlade, zniževanje plač zaposlenih, tudi v zdravstvu. Po drugi strani pa zaposleni vsak dan gledajo, kako netransparentno se porablja denar. Ne ta ne prejšnja vlada nista sprejeli nobenih ukrepov, da bi se denar v javnem zdravstvu porabljal bolj transparentno. Še vedno smo priča sistemski korupciji, za katero odgovorni pogosto vedo, a ne storijo ničesar oziroma pri njej celo sodelujejo.« Kaj predlagajo?
Za izkoreninjenje ali vsaj bistveno zmanjšanje korupcije, s katero se po oceni Igorja Šoltesa v zdravstvu in tudi drugje izgublja 20 odstotkov davkoplačevalskega denarja, je predlagal več ukrepov, med katerimi so tudi sprememba normativnih aktov, standardizacija opreme, zdravil in materialov, opustitev zdaj predpisanega odpisa opreme, ki še odlično deluje, primerjanje cen s cenami v tujini, opustitev načela, da je najnižja cena edino merilo za izbor ponudnika, opustitev zamisli o centraliziranih naročilih, več nadzora in poudarek na etiki.
Petdeset ovadb, a skoraj nobenega sodnega epiloga
K drugačnim vrednotam bi morali pripomoči tudi sistem izobraževanja in sodišča. »V devetih letih, kar sem predsednik računskega sodišča, smo vložili več kot 50 kazenskih ovadb – ne le za zdravstvo, tudi zaradi gradnje cest in drugega – a v veliki večini primerov sodnih epilogov ni. Najbolj evidenten primer je bil nakup operacijskih miz: kljub jasnim dokazom se zadeva ni premaknila s tožilstva v sodne dvorane,« je povedal. Razlog ni v neustrezni zakonodaji, je zatrdil, a sodni postopki se vedno nekje ustavijo. Ali gre za koruptivnost sodišč ali sodnikov? »Ne bi želel in ni primerno komentirati dela kolegov v drugih institucijah,« je odgovoril Šoltes.
Ukinitev dopolnilnega, uvedba drugih zavarovanj
»Že 20 let se samo govori, a se nalašč nič ne spremeni, zdravstvo pa razpada,« je dejal kirurg Danijel Bešič Loredan, vodja Iniciative zdravnikov za transparentno in strokovno javno zdravstvo. Vsebino reforme so predstavili danes, junija bodo izdali še »belo knjigo«.
Iniciativa zdravnikov se je osredotočila na pet področij: spremembo zdravstvenega zavarovanja, košarico pravic, ureditev zdravstvene mreže, na izobraževanje in zaposlovanje. Predlagajo tudi večjo avtonomijo javnih zavodov, njihovo samostojnost pri investicijah, namesto sedanjih svetov zavodov pa nadzorne svete.Združitev ZZZS in Vzajemne
Iniciativa zdravnikov ugotavlja, da je dopolnilno zavarovanje iz več razlogov škodljivo. Predlagajo, da se ukine. Sedanji enotni znesek dopolnilnega zavarovanja (29 evrov) se nadomesti s posebno obvezno dajatvijo od neto dohodka posameznika po dohodkovni lestvici (nižji prihodek, nižja dajatev). Vzajemno, ki se je pred dobrim desetletjem izločila iz javne blagajne (ZZZS), se pripoji nazaj, nastane naj Nacionalna zdravstvena zavarovalnica, ki konkurira na trgu zavarovanj. ZZZS naj izvaja poleg obveznega tudi nove oblike zavarovanj: dodatna, nadomestna in vzporedna zavarovanja. Vsa zavarovanja - obvezna in druga -, bi po reformi izvajale tudi druge zdravstvene zavarovalnice.
Kaj iz košarice?
Osnovna košarica storitev se naj po novem povsem financira iz javnih sredstev, pravice ne bodo več univerzalne, ampak natančno določene. Končni cilj reorganizacije košarice pravic bo 80 odstotkov kvalitetnega javnega zdravstva, v katerem bo pacient natančno vedel, kaj in kdaj bo dobil, in 20 odstotkov zasebnega zdravstva, kjer bodo pacientom poti tudi jasno znane, je napovedal Danijel Bešič Loredan.
Iz sedanje košarice pravic bi izločili reševalne prevoze, ki niso nujni in niso stvar strogih medicinskih indikacij, zdraviliška zdravljenja, ki niso del neprekinjene zdravstvene obravnave, pogrebnine, posmrtnine, financiranje raziskovalne dejavnosti in podiplomskega izobraževanja v okviru terciarja, financiranje pripravnikov in specializantov ter financiranje prostega dneva za krvodajalce.
Včeraj premalo, danes preveč zdravnikov
Strategija in načrtovanje Sloveniji ne gresta najbolje. Zaradi velikega pomanjkanja zdravnikov je bila pred nekaj leti ustanovljena dodatna medicinska fakulteta v Mariboru in povečan vpis na ljubljansko fakulteto. Toda čez noč se je izkazalo, da je zdravnikov preveč. Če ne bo jesenskega razpisa specializacij, kot je slišati, bo konec leta nezaposlenih že 300 mladih zdravnikov, je povedal Danijel Bešič Loredan. Zaradi eksistenčne nuje bodo množično odhajali v tujino, kar bo čez nekaj let povzročilo spet veliko pomanjkanje zdravnikov. Iniciativa zato predlaga takojšen preklic spodbujanja uvoza zdravnikov iz tujine, zmanjšanje vpisa na medicinski fakulteti za 15 odstotkov, uvedbo enoletnega sekundariata (oblika zaposlitve) za zdravnike, takojšnjo prekinitev delovnega razmerja zdravnikom, ki so izpolnili pogoje za upokojitev. Te naj se pozove, da se vključijo v druge oblike dela.
V zadnjem desetletju je izjemno poraslo izobraževanje in zaposlovanje diplomiranih medicinskih sester (za 34 odstotkov). Zdravniki predlagajo, naj se takoj ustavi vpis izrednega študija zdravstvene nege na zdravstvenih fakultetah brez koncesije, prepove financiranje izrednega študija iz javnih sredstev in razmejitev kompetenc med delom zdravnikov in diplomiranih sester ter diplomiranih in srednjih sester.
