V nadaljevanju preberite:

Zasavje, zlasti Batičeve Trbovlje so še danes »sedež« umetnikovih največjih plastik. Med najvidnejšimi in obenem »nesrečnimi« je mogočen spomenik revoluciji, ki so ga odkrili na dan nekdanje republike, 29. novembra 1952, in je, kot je zapisala Aleksandra Forte, »plod sodelovanja že izkušenega arhitekta Borisa Kobeta (sicer Plečnikovega učenca [...]) in mladega diplomanta ljubljanske likovne akademije« Batiča. Snov zanj je Batič črpal iz revolucionarne zgodovine rodnih Trbovelj: osrednja figura pooseblja spopad z Orjuno, žena z otrokom čas rudarskih stavk in delavstva, borec s puško pa vojno obdobje; ne manjka okrogla bronasta žara z vdolbino za ogenj, skoraj obvezen dodatek spomenikom tistega časa.