Snežniški razgledi: Umor gozda

Žrtev je gozd za gradom Snežnik, ki so ga začeli saditi in negovati že Auerspergi, nato pa, sredi 19. stoletja, Schönburgi-Waldenburgi. Dresdenska družina je snežniško posest dobila, ne da bi prav vedela, kaj je dobila. Kljub temu je z njo ravnala kot dober gospodar. Celo več. Še danes, ko opisujejo schönburško trajnostno ravnanje z gozdom v 19. stoletju, uporabljajo presežnike. Gozd je bil tudi za sodobno gozdarsko stroko reprezentančni gozd, za domačine pa del njihove dediščine.

Gozdarska zadruga je pred tednom dni začela sekati shönburške jelke in smreke v gozdu, v katerem je žled podrl 5500 kubičnih metrov lesa, dokončno pa so ga minulo pomlad in to poletje po zaslugi zakonitega ravnanja vseh skrbnikov gozda pogubili podlubniki. Gozdarji pravijo, da v gozdu ne bo ostal niti en iglavec. Do sredine septembra bodo iz gozda pospravili enkrat več lesa, kot bi ga lansko pomlad, večina lesa pa bo brez vrednosti – niti za drva.

Ni vedno za vse slabo, da imamo slab zakon o javnem naročanju. Nazadnje so si z njim oprali roke na skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Predstavnik sklada je na nacionalni TV dejal, da smreke zdaj padajo zaradi našega slabega zakona o javnem naročanju. Toda gledalcem in poslušalcem je povedal le del zgodbe.

Žled se je zgodil 1. februarja 2014. Postopke za izbiro podjetja, ki bi saniralo gozd, pa je sklad začel šele po novem letu 2015, po odločbi, ki jo je izdala gozdarska inšpektorica. Sklad je tako rekoč čakal na odločbo gozdarske inšpektorice. Zakaj? Ker je gozd po Schönburgih postal družbena lastnina, leta 2014 pa je v zemljiški knjigi še vedno pisalo, da je v lasti občine Cerknica in da je v upravljanju iz Cerknice osamosvojene občine Loška dolina. Ker bi morala občina Cerknica, če ne občina, pa sklad, po zakonu iz leta 1993 kot lastnico zapisati Republiko Slovenijo. Ni jima uspelo v 22 letih.

Ker se aprila 2014 v gozdu še vedno ni nič dogajalo, je župan občine Loška dolina skladu predlagal, naj občina sama spravi les in ga proda, s približno stotimi tisočaki izkupička pa pokrpa ceste, ki jih je poškodoval žled. Skladu to ni bilo všeč; ni bilo po črki zakona. Ko je sklad aprila letos po zakonu o javnih naročilih naposled izbral podjetje za sanacijo gozda, se je pojavil še zavod za varstvo kulturne dediščine. Da bi v skladu z zakonom preveril, po katerih poteh in kako bodo v zavarovanem gozdu lomastili gozdarski stroji. Minil je še en mesec za pisanje smernic. Izbrani izvajalec del je zaradi smernic odstopil, sklad je moral izbrati drugega sekača. Čakati so morali še na pravnomočnost odločbe o izbiri izvajalca.

Od 1. februarja lani do 20. julija letos se v gozdu ni dogajalo nič. No, v topli in suhi pomladi 2015 je eksplodiral lubadar in osvojil še vse zdrave jelke in smreke. Zdaj stroji lomastijo povprek. Ne vem, ali so jim smernice v veliko pomoč ali v oviro. Potem ko se je povsem zakonito zgodil umor gozda, gre revirnemu gozdarju na jok, župan pa je jezen nase, ker se aprila 2014 ni lotil nezakonite sečnje.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.