Umrl častni predsednik Gasilske zveze Slovenije

Pod njegovim vodstvom so slovenski gasilci postali še bolj prepoznavni na vseh področjih svojega dela doma in v tujini.

Objavljeno
03. november 2016 12.19
Ba. Pa.
Ba. Pa.
V 81. letu je umrl častni predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eöry. Slovenski gasilci se bodo od njega poslovili v petek, 4. novembra, ob 14. uri, na pokopališču na Hodošu.

Ernest Eöry se je v gasilsko organizacijo vključil že leta 1950 v rodnem Hodošu. V skoraj štiridesetletnem mandatu predsednika GZ Murska Sobota je opravil veliko uspešnega dela pri krepitvi gasilstva, so zapisali pri Gasilski zvezi Slovenije.

Po odstopu dr. Branka Božiča s položaja predsednika Gasilske zveze Slovenije je jeseni leta 1989 prevzel tudi krmilo slovenskih gasilcev in funkcijo predsednika opravljal vse do leta 2008, ko je bil ob izteku mandata na Kongresu v Krškem imenovan za častnega predsednika slovenskih gasilcev.

»Vodenje gasilske organizacije je prevzel v času, ko smo bili priče številnim spremembam in tudi osamosvojitvi države Slovenije. Pod njegovim vodstvom je gasilska organizacija s številnimi pobudami aktivno sodelovala pri sprejemu nove zakonodaje s področja gasilstva in požarnega varstva,« so sporočili iz Gasilske zveze Slovenije.

Veliko truda je vložil v usposabljanje in izobraževanje gasilskega kadra, v skrb za položaj mladine in veteranov. »Slovenski gasilci smo postali še bolj prepoznavni na vseh področjih svojega dela doma in v tujini - še posebej v sosednjih državah in mednarodni gasilski organizaciji CTIF,« so zapisali v Gasilski zvezi Slovenije.

Ernest Eöry je bil prejemnik številnih visokih odlikovanj doma in na tujem. Med najžlahtnejša sodijo odlikovanje predsednika Republike Slovenije »zlati red za zasluge«, priznanje za življenjsko delo s področja zaščite in reševanja »kipec Civilne zaščite« ter najvišje priznanje v gasilski organizaciji »priznanje Matevža Haceta«.

Rodil se je 16. januarja 1936 v Hodošu. Zaposlen je bil v kmetijskih zadrugah Šalovci in Prosenjakovci, nato pa v Kmetijskem kombinatu Pomurka kot pospeševalec kmetijske proizvodnje za širše področje Goričkega. Leta 1975 je prevzel mesto direktorja v Pletilstvu Prosenjakovci in to delo opravljal do upokojitve.