Tiskane izdaje
Ljubljana – Štiri novomeške fakultete so se povezale in ustanovile novo, že šesto univerzo v državi. Programi, ki jih izvajajo, bodo imeli javno veljavnost do leta 2023, potem bodo zaprosili za podaljšanje. Fakultete danes obiskuje 611 študentov, na njih pa predava 98 visokošolskih učiteljev.
Marjan Blažič, direktor zasebnega Visokošolskega središča Novo mesto, pod okriljem katerega so doslej delovale, je prepričan, da bo nova univerza postala intelektualno in izobraževalno središče, ki lahko močno vpliva na razvoj družbe. Kljub temu nameravajo, z ne več kot 1000 vpisanimi študenti v prihodnjem študijskem letu, ostati manjša institucija in približno ohraniti sedanje razmerje enega učitelja na šest študentov.
Na akreditacijo čaka še zasebna univerza v Celju
Univerze si zadnja leta prizadevajo za tesnejše sodelovanje z gospodarstvom in več tržnih prihodkov. Mariborska in primorska univerza ter novogoriška, ki je v zasebni lasti, so letos to dejavnost še okrepile. Obeta se ustanovitev novih univerz, ki bodo priložnosti iskale samo na trgu.
Novomeška univerza ni edina visokošolska institucija v ustanavljanju. Po podatkih nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) so za prvo akreditacijo zaprosile še Univerza v Celju, Fakulteta za trajnostne gradnje ter Fakulteta za transportne sisteme in ekonomiko proizvodnje.
Verjetno lahko pričakujemo še zagon druge zasebne univerze, ki deluje v Novi gorici, Nove univerze. Akreditacijo je prejela že leta 2008, zaradi pritožb so jo ponovno potrdili pet let kasneje. Univerzi, katere rektor je nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, bo javna veljavnost programov potekla leta 2020, ko bo potekla njenim trem članicam – Evropski pravni fakulteti, Fakulteti za državne in evropske študije (obe imata koncesijo) ter Fakulteti za slovenske in mednarodne študije. V načrtih imajo še ustanovitev univerze Evropske unije, ki bi sprva služila domači in italijanski, kasneje tudi širši evropski skupini.
Na slovenskih tleh že delujeta dve mednarodni univerzi: Evro-sredozemska univerza (Emuni) in Alma Mater Europaea.
Trg zagotovi desetino
Javne univerze si pri financiranju dela pomagajo z izvajanjem projektov, ki jih pridobivajo prek razpisov javne agencije za raziskovalno dejavnost ARRS, evropskih in drugih projektov, del denarja pa zaslužijo na trgu. Vse univerze imajo med cilji več sodelovanja z gospodarstvom in vključevanje več njegovih akterjev v izvajanje študija.
Ljubljanska univerza tako, ob 169 milijonih za izvajanje prvostopenjskega in drugostopenjskega študija, 1,2 milijona za sofinanciranje doktorskega ter 300.000 evrih za internacionalizacijo, ki jih bo letos prejela iz proračuna, načrtuje tudi tržne prilive. Teh bo za več kot 33 milijonov evrov oziroma 11 odstotkov proračuna. Lani si je ob približno enakem proračunu zagotovila še milijon in pol več tržnih sredstev. Vse druge univerze pa si obetajo zvišanje te postavke.
Za povečavo klikni na grafiko.
Od projektov do šolnin
Mariborska univerza v primerjavi z lanskim letom letos načrtuje kar 9,58 odstotka več tržnih prihodkov. Leta 2016 je skupna tržna dejavnost znašala malo manj kot pet milijonov iz naslova študijske dejavnosti; letos bo na trgu ustvarila približno 5,7 milijona evrov oziroma 6,3 odstotka svojega proračuna. Na Univerzi na Primorskem bodo imeli 1,1 milijona evrov iz tržne dejavnosti, kar je skoraj dvakratnik lanskega zneska. Iz javne službe bodo financirali 95,3 odstotka svoje dejavnosti, še 4,7 odstotka iz tržne.
Na novogoriški univerzi, ki je v zasebni lasti, so lani razpolagali s sedmimi milijoni evrov. Dve tretjini sredstev je šlo za raziskovalno dejavnost, tretjina za pedagoško. Največ denarja je zbrala s projektnim financiranjem. S prijavo na razpise ministrstva za izobraževanje si je zagotovila 26,8 odstotka sredstev, 32,4 odstotka pa prek razpisov javne agencije za raziskovalno dejavnost. Preostanek je dobila za mednarodne in industrijske projekte (29,7 odstotka), in sicer od ustanoviteljev (2,4 odstotka) in donatorjev ter šolnin. Te znašajo od 2500 do 5000 evrov za letnik.
V Grčiji nič zasebnih sredstev
Po podatkih mednarodne organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD iz leta 2014 v državi za terciarno izobraževanje porabimo 14,2 odstotka zasebnih sredstev, preostanek pa javnih. Države, ki so nam primerljive po zasebnih vlaganjih, so Švedska (10,9 odstotka), Belgija (12,1 odstotka), Argentina in Nemčija (po 14 odstotkov) ter Estonija (15,4 odstotka). V Franciji gre iz zasebnih žepov malo več kot petina denarja, v Španiji in Italiji tretjina. Nesporna rekorderka v zasebnih vložkih je Velika Britanija z 72,1 odstotka, sledijo ZDA s 65,3 odstotka. V Grčiji v visokem šolstvu ni zasebnih sredstev, zelo majhen delež jih namenjajo na Finskem (3,5 odstotka) in v Avstriji (5,6 odstotka).
Na podrobnejšo razmejitev javnega in zasebnega v visokem šolstvu čakamo od leta 2011, ko je ustavno sodišče sklenilo, da je krovni zakon v delu, kjer določa financiranje, neustaven. Manjka mu opredelitev obsega in vsebine javne službe, ki se financira iz državnega proračuna. V izhodiščih zakona, ki so bila objavljena lani, je mnoge zmotilo, da v terciarno izobraževanje uvajajo preveč tržne logike in da naj bi univerze upravljali kot podjetja.
