Tiskane izdaje
Potoki – Najdišče Ajdna velja za eno najlepše prezentiranih arheoloških najdišč pri nas. Čeprav so nazadnje pod vodstvom arheologa dr. Milana Sagadina v štirih objektih uredili še pohodne tlake, je dela na najdišču še veliko. Denarja pa premalo, je tik pred upokojitvijo izpostavil Milan Sagadin, letošnji prejemnik Steletove nagrade za življenjsko delo.
Razcvet je naselbina Ajdna dosegla med letoma 500 in 600, ko so se romanizirani staroselci v nemirnih in nevarnih časih ob zatonu rimskega imperija umaknili na naravno zavarovano lego, ki je danes zaradi avtohtonih rastišč črnega bora in nekaterih drugih rastlinskih združb tudi naravni spomenik. Na podlagi izkopavanj, ki so se pod vodstvom Andreja Valiča iz Gorenjskega muzeja začela že leta 1976, ko so odkrili ostanke cerkve, je konservator svetnik iz kranjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine dr. Milan Sagadin dejal, da je bilo na Ajdni 25 objektov, kolikor jih je glede na konfiguracijo terena mogoče slutiti, v njih pa je tedaj živelo od sto do 150 ljudi.
Nasilni konec
Konec naselbine je bil nasilen, o čemer pričajo nesporni dokazi, ki so jih našli na najdišču. Če bi se ljudje z Ajdne preselili, bi s seboj vzeli cerkvene relikvije, tukaj pa so relikviarij v cerkvi našli razbit, je povedal Sagadin in dodal, da je bila na ruševinah cerkve plast žganine, kar je dokaz, da je ostrešje cerkve pogorelo. Kronski dokaz o nasilnem koncu naselbine so arheologi našli na spodnji terasi. Objekt pri vhodu v naselbino je bil požgan, saj so bili njegovi ostanki prekriti z žganino, v kateri so našli osti puščic, ki datirajo okoli leta 600 in jih arheologi povezujejo z Avari ali s Slovani. Poleg tega so med rebri v ostanku skeleta našli železno ost. Žrtev zadnjega napada niti pokopali niso, ugotavlja Sagadin.
Zdaj je na najdišču arheološko predstavljenih šest objektov, pri čemer ima osrednje mesto cerkev, ki je bila arheološko prezentirana in prekrita s streho leta 1991. Ob odkritju je namreč tedanja občina Jesenice zagotovila denar za izkopavanja in predstavitev ostankov. »Za nas je bilo nekaj novega, da je občina plačala dela in prezentacijo objektov,« je dejal Sagadin. Strehe nad objekti ponazarjajo le stavbne mase in hkrati zagotavljajo zaščito rekonstruiranim zidovom nekdanjih objektov, medtem ko za natančnejšo rekonstrukcijo nimajo dovolj podatkov o stavbah, natančni velikosti, velikosti in obliki oken in podobno.
Računalniška simulacija naselbine Ajdna. Foto: Arhiv Avgusta
Zadnja arheološka izkopavanja so na Ajdni opravili leta 2004. Zdaj so uredili le pohodne tlake v štirih objektih, za kar so porabili 18.000 evrov. Z obstoječimi objekti je zgolj nakazan obseg naselbine na spodnji in srednji terasi, medtem ko na zgornji terasi slutijo obstoj vodne cisterne, vendar denarja za nadaljnje raziskave in izkopavanja ni. Kot je dejal Sagadin, so dela draga, visoki so tudi stroški dostopa in dovoza opreme na najdišče tik pod vrhom 1046 metrov visoke Ajdne. Streho nad cerkvijo bi bilo treba obnoviti, drugi objekti in ostanki pa so v solidnem stanju, je ocenil Sagadin.
Najdejo jo tudi tuji turisti
Povedal je, da je na svoj zadnji delovni dan pred upokojitvijo na Ajdni v začetku tedna občutil nekaj nostalgije po časih, ko se je tamkaj intenzivno delalo, pa tudi precej zadovoljstva zaradi opravljenih del. »Ajdna mi je najbolj pri srcu, saj je najbolj dosledno prezentirana, v postopkih za prezentacijo ni bilo storjenih napak, da o lepoti lokacije sploh ne izgubljam besed. Glede na potek stvari v zadnjih letih v zvezi s financiranjem in vzdrževanjem lokacije pa me precej skrbi, kaj bo v prihodnje,« je opozoril in dodal, da bi bilo treba za najdišče narediti upravljavski načrt, pridobiti upravljavca in tudi kaj iztržiti od vsega skupaj.
Zdaj kosijo travo, pobirajo smeti in lokacijo vzdržujejo prostovoljno, Sagadin si želi, da bi zbrali vsaj toliko denarja, da bi lahko vzdrževali objekte. Priložnost vidi predvsem v razvoju oziroma dopolnitvi obstoječe ponudbe kulturnega turizma v vaseh pod Stolom, pri čemer je, sodeč po vpisih v knjigo na vrhu Ajdne, ta dobro obiskana, je dodal. Čeprav, kot je povedal Sagadin, Ajdne nihče posebej ne oglašuje, jo obiskujejo tudi tuji turisti, ki si lahko ogledajo tudi posodobljeno razstavo o najdišču in o opravljanih izkopavanjih.
Žirovniški zavod za turizem in kulturo (ZTK) arheološko najdišče Ajdna vključuje v svoje promocijske dejavnosti, vendar podatkov o obisku nimajo. Lani so v Čopovi hiši odprli razstavo o najdišču, s čimer so to, kot je dejala Urška Aljaničič iz ZTK, želeli bolj povezati z lokalno identiteto, predvsem pa z originalnimi predmeti, kopijami in vizualnimi prikazi predstaviti bogastvo kulturne dediščine ter opozoriti na pomen njenega varovanja. Velika večina od 3000 obiskovalcev, kolikor si jih je razstavo od njenega odprtja ogledalo, je Slovencev, le manjši delež je tujcev.
