Ustavno sodišče ima vedno zadnjo besedo

Ljubljana – »Izbire ustavnih sodnikov ne želim komentirati. Ne dvomim, da bodo kos nalogam. Pravni stroki politika ne more dati ugleda, niti ji ga lahko odvzame.« Tako je ob predstavitvi dela ustavnega sodišča v letu 2016 dejala njegova predsednica Jadranka Sovdat.

Po tem ko sta konec preteklega leta z delom začela Špelca Mežnar in Marko Šorli, v začetku tega tedna so nastopili svoj mandat Matej Accetto, Klemen Jaklič in Marijan Pavčnik, konec aprila pa se jim bo pridružil še Rajko Knez, bo ustavno sodišče začelo delati v zelo spremenjeni sestavi. Toda Sovdatova si zaradi te okoliščine ne dela skrbi, zagotovo pa se bo delo sodišča zaradi tega nekoliko upočasnilo. Bolj jo skrbi nespoštovanje njihovih ugotovitvenih odločb. »Obveznost zakonodajalca, da nezakonitost odpravi, izhaja iz načel pravne države in delitve oblasti, prav tako je izrecno zapisana v zakonu. Vendar pa zakonodajalec z izpolnjevanjem teh odločb večkrat zamuja. Ob koncu preteklega leta je bilo tako nespoštovanih deset odločb.« Posebej je izpostavila odločbo o 100-odstotnem financiranju zasebnih osnovnih šol, na katero se doslej vlada in državni zbor nista odzvala. »Ni sprevrženo, če se zakonodajalec prelevi v ustavodajalca in se na odločbo ustavnega sodišča odzove s spremembo ustave. Je pa sprevrženo, če niti ne spremeni ustave niti ne sprejme ustrezne zakonske ureditve,« je izpostavila Sovdatova.

Spet vse več zadev

Med pomembnejšimi odločitvami v letu 2016 je izpostavila odločbe o varovanju odvetniške zasebnosti, diskriminaciji istospolno usmerjenih, pravici do stavke, dopustnosti podeljevanja posebnih pooblastil vojski, odškodninski odgovornosti države v primeru izbrisanih, pravici do družinskega življenja, svobodi izražanja in izrednih ukrepih na bančnem področju. Sicer je ustavno sodišče lani prejelo za osem odstotkov več zadev (1324) v reševanje kot leta 2015, večina (80 odstotkov) je bila ustavnih pritožb, ki pa so jim ugodili zgolj v manj kot petih odstotkih zadev. Kar po besedah predsednice ustavnega sodišča pomeni, da redna sodišča svoje delo opravljajo dobro, čeprav jih del javnosti ves čas kritizira. Hkrati pa tudi odvetniki pišejo vse bolj utemeljene pobude in pritožbe, s katerimi prepričajo ustavne sodnike.

Srce in odločanje

Jadranka Sovdat je prepričana, da je za ustavno sodišče in njegovo delo še kako pomembno, če spoštujejo različnost vrednostnih pogledov sodnikov, saj to po njenem krepi kakovost njihovega odločanja. »Srce našega odločanja je namreč prepričljivost naših odločb, v katerih smo jasno povedali, zakaj smo tako glasovali. Ustavni sodniki namreč nismo nikomur ničesar dolžni. Svoje delo ves čas postavljamo na ogled, smo varuhi ustave, ki imamo pri njeni razlagi zadnjo besedo. Poznavanje vsebine naših odločb je izjemno pomembno. Omogoča ustavnopravno predvidljivost dela državne in lokalne oblasti in s tem odpira polje človekove svobode, ki jo posameznik lahko uživa prav zato, ker se lahko zanese na pravo.«