Ustavno sodišče razveljavilo člen o akreditacijah visokošolskim zavodom
Do končne odločitve je že januarja zadržalo izvajanje določbe šestega protikoronskega zakona, ki naj bi bila pisana na kožo Novi univerzi Petra Jambreka.
Odpri galerijo
FOTO: Leon Vidic/Delo
Ustavno sodišče je do končne odločitve že januarja zadržalo izvajanje določbe šestega protikoronskega zakona, ki ureja podaljševanje akreditacij visokošolskim zavodom. Zdaj je odločilo in razveljavilo 52. člen tega zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covida-19.
Novela zakona o visokem šolstvu iz leta 2016 je spremenila pogoje za ustanovitev visokošolskega zavoda, pri čemer je določila, da se spremenjeni, strožji pogoji za že ustanovljene zavode preverjajo ob prvem naslednjem podaljšanju akreditacije. Zaradi epidemije pa je novembra sprejeti šesti protikoronski zakon ta rok podaljšal in določil, da morajo visokošolski zavodi spremenjene pogoje izpolnjevati šele ob drugem podaljšanju akreditacije.
Z ureditvijo so tako podaljšali rok za izpolnjevanje zaostrenih pogojev in ker naj bi imela univerza Petra Jambreka, ki je blizu vladajoči SDS, domnevno težave z izpolnjevanjem pogojev, je nastal vtis, da je zapisano namenjeno prav njej. Rektor Nove univerze Matej Avbelj je te domneve sicer zavrnil. »Nova univerza izpolnjuje vse pogoje, ki jih zahtevajo zakon o visokem šolstvu in merila za akreditacijo nacionalne agencije, tudi tiste, ki so bili uzakonjeni konec leta 2016 na predlog tedanje vlade,« je zagotovil.
»Nova univerza ni nikdar imela in nima nikakršnih težav v zvezi z institucionalno akreditacijo univerze in svojih članic ter njihovih študijskih programov,« je ša zapisal Avbelj, hkrati pa dodal, da je, nasprotno, Nova univerza vse od svoje ustanovitve leta 2008 deležna sistemskega protipravnega ravnanja slovenskih oblasti.
Zahtevo za oceno ustavnosti določbe protikoronskega zakona, ki govori o akreditacijah, je sprožil Danijel Rebolj iz Maribora, ki meni, da je sprememba v protikoronskem zakonu nastala brez utemeljitve in iz razlogov, ki niso povezani z omilitvijo posledic epidemije.
Ustavno sodišče je presodilo, da vlada in DZ nista izkazala oziroma razumno utemeljila vpliva epidemije na možnost izpolnjevanja strožjih pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda. Podaljševanje akreditacij je razveljavilo, Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu pa bo izpolnjevanje pogojev preverjala že ob prvem naslednjem podaljšanju akreditacije.
Določbi so nasprotovali v opozicijskih strankah LMŠ, Levici, SD in SAB. Rebolj, sicer tudi kandidat Levice na zadnjih evropskih volitvah, je odločitev ustavnega sodišča označil za »zaustavitev poskusa, da se izsili privilegije za izbrane visokošolske institucije – za Jambrekovo privatno univerzo«. V LMŠ so se na odločitev ustavnega sodišča odzvali s pozivom ministrici Simoni Kustec, naj »vendarle odstopi«, dr. Jernej Pikalo iz SD je poudaril, da je bila odločitev ustavnega sodišča soglasna, razveljavitev »podtaknjenega člena« pa so pozdravili tudi v SAB.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so odločitev sodišča komentirali z besedami, da jo »bodo vključeni deležniki morali spoštovati navkljub aktualnim oteženim razmeram za nemoteno delovanje visokošolskih zavodov in s tem potencialno povezanim izpolnjevanjem akreditacijskih pogojev«.
V Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) so po poročanju STA odločitve ustavnega sodišča glede podaljšanja akreditacij visokošolskih zavodov veseli predvsem zato, ker jim je prekinitev postopkov povzročala nemalo organizacijskih težav. Vsebinsko odločbe niso komentirali, so pa dodali, da bodo še naprej spoštovali veljavno zakonsko ureditev.
Zadovoljni so zlasti zato, ker je ustavno sodišče v zadevi sprejelo dokončno odločitev. S tem je namreč prenehala veljati začasna, ki je določala, da se do odločitve ustavnega sodišča prekinejo vsi akreditacijski postopki visokošolskih zavodov. Trenutno so v teku postopki podaljšanja akreditacije 15 visokošolskih zavodov, med drugim tudi postopki podaljšanja akreditacije petih univerz: Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Univerze v Novi Gorici in Nove univerze.
Novela zakona o visokem šolstvu iz leta 2016 je spremenila pogoje za ustanovitev visokošolskega zavoda, pri čemer je določila, da se spremenjeni, strožji pogoji za že ustanovljene zavode preverjajo ob prvem naslednjem podaljšanju akreditacije. Zaradi epidemije pa je novembra sprejeti šesti protikoronski zakon ta rok podaljšal in določil, da morajo visokošolski zavodi spremenjene pogoje izpolnjevati šele ob drugem podaljšanju akreditacije.
Z ureditvijo so tako podaljšali rok za izpolnjevanje zaostrenih pogojev in ker naj bi imela univerza Petra Jambreka, ki je blizu vladajoči SDS, domnevno težave z izpolnjevanjem pogojev, je nastal vtis, da je zapisano namenjeno prav njej. Rektor Nove univerze Matej Avbelj je te domneve sicer zavrnil. »Nova univerza izpolnjuje vse pogoje, ki jih zahtevajo zakon o visokem šolstvu in merila za akreditacijo nacionalne agencije, tudi tiste, ki so bili uzakonjeni konec leta 2016 na predlog tedanje vlade,« je zagotovil.
»Nova univerza ni nikdar imela in nima nikakršnih težav v zvezi z institucionalno akreditacijo univerze in svojih članic ter njihovih študijskih programov,« je ša zapisal Avbelj, hkrati pa dodal, da je, nasprotno, Nova univerza vse od svoje ustanovitve leta 2008 deležna sistemskega protipravnega ravnanja slovenskih oblasti.
Zahtevo za oceno ustavnosti določbe protikoronskega zakona, ki govori o akreditacijah, je sprožil Danijel Rebolj iz Maribora, ki meni, da je sprememba v protikoronskem zakonu nastala brez utemeljitve in iz razlogov, ki niso povezani z omilitvijo posledic epidemije.
Ustavno sodišče je presodilo, da vlada in DZ nista izkazala oziroma razumno utemeljila vpliva epidemije na možnost izpolnjevanja strožjih pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda. Podaljševanje akreditacij je razveljavilo, Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu pa bo izpolnjevanje pogojev preverjala že ob prvem naslednjem podaljšanju akreditacije.
Določbi so nasprotovali v opozicijskih strankah LMŠ, Levici, SD in SAB. Rebolj, sicer tudi kandidat Levice na zadnjih evropskih volitvah, je odločitev ustavnega sodišča označil za »zaustavitev poskusa, da se izsili privilegije za izbrane visokošolske institucije – za Jambrekovo privatno univerzo«. V LMŠ so se na odločitev ustavnega sodišča odzvali s pozivom ministrici Simoni Kustec, naj »vendarle odstopi«, dr. Jernej Pikalo iz SD je poudaril, da je bila odločitev ustavnega sodišča soglasna, razveljavitev »podtaknjenega člena« pa so pozdravili tudi v SAB.
Ministrstvo bo odločitev spoštovalo
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so odločitev sodišča komentirali z besedami, da jo »bodo vključeni deležniki morali spoštovati navkljub aktualnim oteženim razmeram za nemoteno delovanje visokošolskih zavodov in s tem potencialno povezanim izpolnjevanjem akreditacijskih pogojev«.
Zadovoljni tudi v agenciji za kakovost v visokem šolstvu
V Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) so po poročanju STA odločitve ustavnega sodišča glede podaljšanja akreditacij visokošolskih zavodov veseli predvsem zato, ker jim je prekinitev postopkov povzročala nemalo organizacijskih težav. Vsebinsko odločbe niso komentirali, so pa dodali, da bodo še naprej spoštovali veljavno zakonsko ureditev.
Zadovoljni so zlasti zato, ker je ustavno sodišče v zadevi sprejelo dokončno odločitev. S tem je namreč prenehala veljati začasna, ki je določala, da se do odločitve ustavnega sodišča prekinejo vsi akreditacijski postopki visokošolskih zavodov. Trenutno so v teku postopki podaljšanja akreditacije 15 visokošolskih zavodov, med drugim tudi postopki podaljšanja akreditacije petih univerz: Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Univerze v Novi Gorici in Nove univerze.
