V Avstriji gradijo, pri nas le načrtujejo

Gradec, Maribor - Avstrijski okoljski senat, tretjestopenjski organ - ta odloča o okoljskih pritožbah na odločitve avstrijskih deželnih vlad -, je potrdil sklep deželne vlade avstrijske Štajerske, ki je podjetju Energie Steiermark lani dovolila gradnjo dveh vodnih elektrarn na reki Muri južno od Gradca v Gössendorfu in Kalsdorfu. Na vladni sklep se je pritožilo sedem avstrijskih okoljevarstvenih organizacij in posameznikov, vendar je senat ocenil, da bodo koristi predvidene gradnje bistveno večje od škode. Gradnja se bo začela že spomladi in na avstrijskem delu Mure bosta do leta 2012 zgrajeni že 31. in 32. elektrarna, še dve načrtujejo severno od Gradca pri Gratkornu in Stübingu. Čeprav so nam v deželni vladi avstrijske Štajerske zagotovili, da o gradnji elektrarn na mejnem delu Mure v Avstriji ne razmišljajo, v Dravskih elektrarnah pravijo, da so se o tem z Avstrijci že pogovarjali. Družba Energie Steiermark bo skupaj s partnersko družbo Verbund - Austrian Hydro Power v prihodnjih štirih letih v gradnjo obeh elektrarn vložila približno 155 milijonov evrov, po njihovih navedbah pa bo v času gradnje delo dobilo približno 2000 ljudi. Vsaka bo imela nekaj več kot 18 megavatov moči, skupaj bosta zagotavljali električno energijo za približno 45.000 gospodinjstev, po vključitvi v omrežje pa se bodo izpusti ogljikovega dioksida zmanjšali za 100.000 ton na leto. Da jim je uspelo dobiti dovoljenje za gradnjo na delu Mure, ki je zaščiten kot pomembno območje poplavnih gozdov in mokrišč, so v projektih predvideli več kot sto okoljevarstvenih ukrepov, za katere bodo skupno porabili približno 20 milijonov evrov. Po zagotovilih vodilnih je to največji vložek v varovanje okolja pri gradnji katere koli vodne elektrarne v Avstriji doslej.

Ker Dravske elektrarne Maribor (DEM) že nekaj let razmišljajo o gradnji vodnih elektrarn na mejnem delu in notranjem toku Mure, nas je zanimalo, ali morebitno gradnjo na mejni Muri načrtujejo tudi v Avstriji. Toda dr. Norbert Baumann z oddelka za vodno gospodarstvo urada deželne vlade avstrijske Štajerske je za Delo dejal, da prvič sliši, da bi imela avstrijska stran takšne načrte. Poudaril je, da na avstrijski strani 33 kilometrov dolgega dela mejne Mure končujejo Interregov projekt ukrepov renaturacije reke z razširitvami, odpiranjem stranskih rokavov in ustvarjanjem umetnih otokov. Pozneje bi po njegovih besedah v projektu sodelovala tudi slovenska stran, ki je lani poleti desni breg mejne Mure po posredovanju evropske komisije morala znova vključiti v območje varstva narave Natura 2000.

Direktor Dravskih elektrarn Damijan Koletnik vendarle trdi, da se o morebitni gradnji na mejni Muri dogovarjajo tudi z avstrijsko stranjo, saj se je treba na mejnem delu reke usklajevati s sosedi. Doslej so se pogovarjali z morebitnimi avstrijskimi partnerji, najbolj z Energie Steiermark. »Menimo, da obstaja na podjetniški ravni veliko zanimanje za skupne projekte, čeprav imajo sosedje z že zgrajenimi elektrarnami in tistimi, ki so v gradnji ali pa jih načrtujejo, v primerjavi s Slovenijo na področju vodnih virov pomembno konkurenčno prednost. To bodo po njegovem verjetno želeli ohraniti tudi v prihodnje, zato bo treba pri morebitnem prihodnjem dogovarjanju upoštevati tudi ta vidik,« je za Delo povedal Koletnik.

Kot je dejal, se iz kompleksnosti odločitve avstrijske oblast za gradnjo dveh novih elektrarn lahko kaj naučimo tudi v Sloveniji. »Najprej, da je nasprotovanje okoljevarstvenikov, pri nas pa pogosto še lokalnih prebivalcev, popolnoma legitimno, vendar je pomemben dialog. Nasprotovanje ne sme biti razlog za postavljanje ultimatov ene ali druge strani ali celo za prekinitev projekta, temveč za skupno iskanje boljših in naprednejših rešitev s ciljem čim manjše obremenitve za okolje in hkrati največje dodane vrednosti za vse, ki so neposredno ali posredno povezani s projektom.«

Večina nasprotnikov načrtov Dravskih elektrarn je povezanih v Komiteju za zaščito Mure. Vrsta okoljevarstvenih nevladnih organizacij iz Avstrije, Slovenije, Madžarske in Hrvaške že od leta 2006 pod pokroviteljstvom komiteja opozarja na nevarnost gradnje elektrarn na tako okoljsko občutljivem območju, zavarovanem kot Natura 2000. Na nestrinjanje z načrtovano gradnjo bodo znova opozorili v nedeljo, 1. februarja, ob dnevu mokrišč, ko bodo pripravili tradicionalni pohod ob Muri od Cmureka na avstrijski do Konjišča na slovenski strani. Že pred pohodom so sprejeli izjavo, v kateri zahtevajo, naj mejna Mura ostane nepozidana. »Člani naših organizacij se zavedajo, da preprečevanje klimatskih sprememb in potrebe po energiji zahtevajo nove možnosti pridobivanja energije. Toda zajezene reke samo še pospešujejo segrevanje ozračja, zato je treba težave reševati predvsem z energetsko varčevalnimi ukrepi,« so zapisali v izjavi.

Iz petkovega Dela.