V boju za boljši študij bodo prespali v predavalnicah

Ljubljana – Študentski aktivisti gibanja Mi smo univerza so danes v znamenje protesta proti sedanjemu študijskemu sistemu zasedli štiri predavalnice na ljubljanski filozofski fakulteti. Z okupatorji sta se pogovarjala tako dekan fakultete Andrej Černe kot rektor univerze Stane Pejovnik.

Zahteve študentov so jasne: polno financiranje študija, konec bolonjske reforme, demokratizacija univerze in štipendije za vse. Niso prekinili študijskega procesa, temveč »zavzeli« štiri predavalnice, kolege pa na različne načine obvestili o svojih stališčih.

Zasedba bo, po navedbah enega od pobudnikov Mihe Kordiša, organizirana kot delavnice, na katerih bodo tudi z vodstvom fakultete razpravljali o rešitvah, motena bodo nekatera predavanja.

Nekaj profesorjev – denimo Jana Rošker z oddelka za azijske in afriške študije – je že ponudilo, da svoja redna predavanja lahko prenesejo v osvobojeni prostor.

Sicer se študenti še odločajo, kako bodo nadaljevali, napovedujejo pa, da bodo vztrajali, dokler ne bodo dosegli sprememb. Več deset protestnikov je napovedalo, da bodo v spalnih vrečah na fakulteti tudi prespali.

»Večina njihovih zahtev je splošna in v korist visokega šolstva, zato nimamo težav s podporo. V točkah, v katerih obstajajo razlike, bomo odprli dialog,« so sporočili iz vodstva ljubljanske univerze.

Stranke, ki sodelujejo v predvolilni tekmi, so večinoma izrazile podporo gibanju in njihovim zahtevam.

Tok, tok. »Dober dan! Smo iz gibanja Mi smo univerza, in kot verjetno veste, danes osvobajamo filozofsko fakulteto. Pozivamo vas, da se čez pol ure v avli udeležite naše skupščine, kjer lahko tudi vi izrazite mnenje, težave ali izkušnje s sedanjim visokošolskim sistemom. Se vidimo!« približno tako je danes kakšnih dvesto študentskih aktivistov nagovarjalo svoje vrstnike, profesorje in administrativne delavce ljubljanske filozofske fakultete.

Zbor je bil ob dvanajsti uri. V avli filozofske fakultete so razobesili transparente, kritična masa se je z uvodnih sto posameznikov hitro razširila na kakšnih štiristo, ki so zapolnili pritličje visokošolske ustanove. Miha Kordiš, član gibanja Mi smo univerza, je po akademskih petnajst stopil pred mikrofon, pojasnil, kaj zahtevajo, in zbrane pozval k soudeležbi pri osvobajanju fakultete.

Ta je potekala tako, da je fakulteta protestnikom do nadaljnjega v uporabo ponudila štiri večje predavalnice, kjer bodo lahko vodili debate o šolninah, bolonjskem študiju in širših perspektivah visokega šolstva. In tudi spali. Sinoči je v znamenje odločenosti noč na »filofaksu« prebilo nekaj posameznikov.

Nabiranje somišljenikov je potekalo v vseh predavalnicah FF in tudi po profesorskih kabinetih in upravnih prostorih fakultete. Uspeh je bil delen. Aktivistom so povsod dopustili besedo, ponekod so se razvile krajše razprave, razmeroma malo pa se jih je odločilo zapustiti predavanja ali odložiti delo in sodelovati na skupščini.

Nočejo politikov

Gibanje Mi smo univerza že dalj časa opozarja na »nevzdržne razmere« študija in socialnega položaja visokošolskih delavcev in študentov. Svoj aktivistični zagon pa je dobilo po globalnih demonstracijah »Okupirajmo Wall Street« in »15. oktober«, kjer so študentje eden od nosilnih stebrov.

Miha Kordiš je poudaril, da so organizirali serijo javnih tribun o visokem šolstvu, v parlament poslali mnenje o pripravi nacionalnega programa visokega šolstva, organizirali protest ad hoc pred univerzo, a pravih odzivov ni bilo. »Saj te vsi lepo gledajo in kimajo, toda praksa kaže, koliko je ura.

Zasedba je edini materialni vzvod, ki ga imamo, da sploh odpremo takšne razprave,« je razlog za ekstremno obliko komunikacije z vodstvom univerze pojasnil Kordiš. Za zdaj nimajo namena popolnoma zaustaviti izvajanja bolonjskega študija.

Pridružilo se jim je tudi nekaj profesorjev, med njimi Boris A. Novak in Rastko Močnik.

Po besedah dekana filozofske fakultete Andreja Černeta zasedbo fakultete podpirajo. »S tem pa sporočamo vsaj delno strinjanje z opozorili protestnikov. Pavšalno oceno bolonjske reforme sicer težko ponudim, saj naša fakulteta sploh še nima akreditiranih vseh programov. Lahko pa se strinjam s kritikami, ki se nanašajo na kadrovske, organizacijske in finančne izzive.«

Na filozofsko fakulteto je prišel tudi rektor Univerze v Ljubljani Stane Pejovnik, ki je dopoldne priznal, da ga nekoliko skrbi za varnost. Strah se je izkazal za neutemeljenega, saj hujšega kot ostrih besed ni bilo. Za manjši incident je poskrbel le predsednik stranke SMS – Zeleni Darko Krajnc, ki je želel »okupatorjem« izraziti podporo, a so ga ti z vzkliki »Nočemo politikov! Politiki ven!« izgnali iz stavbe filozofske fakultete.

Doslej vsa aktivnost poteka v okviru akademskega dialoga in razen manjših razhajanj ni večjih problemov, je ocenilo vodstvo univerze, ki verjame v akademski dialog med učitelji in študenti.

»Če študentje zahtevajo ukinitev bolonjske reforme, bodo pač morali ponuditi nov model. Ko ga bomo imeli na mizi, pa se bomo o njem pogovarjali. Najlaže je reči, da je bolonjska reforma popoln fiasko. Sam trdim, da ni in da bi bil veliko večji fiasko, če bi univerza ohranila 20, 30 let stare programe. Glede načina reševanja spora pa nimam večjih zadržkov. Zame je to akademski nivo,« je izjavil Pejovnik.

Stranke skoraj enotne

Gregor Golobič, nekdanji visokošolski minister in predsednik Zaresa, je dejal, da današnji protest na FF razumejo kot opozorilo pred politiko nerazumnega krčenja javne porabe na ključnih razvojnih področjih, kamor spada tudi izobraževanje. »To v svojih programih napovedujejo nekatere politične stranke, ki so po trenutnih javnomnenjskih anketah vodilne. Večina zahtev protestnikov je sicer povzeta ter natančneje utemeljena in razdelana v maja sprejetem Nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020,« je dejal.

V SD podpirajo cilje, za katere se zavzemajo študenti, in se glede financiranja zavzemajo za ohranitev brezplačnega rednega študija na visokošolski ravni.

Tudi v LDS podpirajo dogajanje na FF in »vse tiste zahteve, ki gredo v smeri večje dostopnosti študija za vse, ki to želijo, in zviševanja kvalitete izobraževalnih procesov«.

V Desusu pravijo, da so številne zahteve študentov utemeljene, opozarjajo pa, da tudi univerze same niso storile nič glede racionalizacije števila fakultet in študijskih programov ter zaostritve pogojev za vpis na drugo stopnjo študija.

V SLS pravijo, da bo že takoj po volitvah prišel čas za resen razmislek o učinkovitosti izvajanja bolonjske reforme. Neizpodbitno je, da se je kakovost študija znižala, čas študija se je podaljšal, zaposljivost mladih diplomantov pa je na najnižjem nivoju v zgodovini. Način izvedbe protesta se jim zdi nekoliko nenavaden, vendar ravno zaradi tega toliko bolj učinkovit.

»Zagotovo imajo študentje v marsičem prav. Politične strukture, ki so uvedle bolonjski študij, so ravnale po načelu, da je treba imeti čim bolj neizobražene državljane, da jih lahko vlečejo za nos. Vendar pa so naši študentje pametni. Zatorej: Bravo študentarija! Sem se že bal, da med študenti ni več nič revolucionarnega duha,« je dejal predsednik SNS Zmago Jelinčič.

Zasedbo so podprli tudi SMS – Zeleni, odločno so to storili tudi v TRS: zasedba je eden izmed izrazov upora brezvestnemu in pohlepnemu ravnanju upogljive politike in izraz volje, da imamo dovolj uničevanja usod in prihodnosti.

Zahteve po brezplačnem študiju za vse študente so utemeljene in tudi del programa Liste Zorana Jankovića – Pozitivne Slovenije. Tudi pri NSi menijo, da so določene zahteve študentov upravičene, način izražanja mnenja pa je smiseln, dokler ne moti delovanja fakultete.