V bolnišnici Murska Sobota bi imeli več zaposlenih in denarja

Direktor Korošec pravi, da za kakovostno zdravstvo potrebujejo dodatna sredstva in kadre.

Objavljeno
10. september 2015 18.07
Bolnišnica Murska Sobota.
Dejan Karba, Ljutomer
Dejan Karba, Ljutomer

Murska Sobota - Splošna bolnišnica ima zaradi priznane višje zahtevnosti zdravljenja (višje uteži) letos za 1,2 milijona več denarja. Vendar direktor Bojan Korošec opozarja, da so večino dodatnega denarja porabili že v prvi polovici leta; za poplačilo tretje četrtine plačnega nesorazmerja so namenili skoraj 800.000 evrov, 178.000 evrov za plačilo 17.653 nadur, višje so imeli tudi materialne stroške.

Direktor osrednje pomurske zdravstvene ustanove Bojan Korošec pravi, da se zahtevnsot zdravstvenih obravnav tudi letos povečuje; v prvih trem mesecih je bila tako utež kar 1,36. »A to je dosežena, ne priznana in plačana utež. Če bi bila, bi to pomenilo dodatnih 826.000 evrov, kolikor sta tudi stala diagnostika in zdravljenje bolnikov,« pravi Korošec.

Ker se pomursko prebivalstvo stara, se v soboški splošni bolnišnici, kjer je zaposlenih 136 zdravnikov (75 specialistov in 61 specializantov in zdravnikov brez specializacije), srečujejo z vse dražjimi metodami zdravljenja, vse bolj zahtevni in izobraženi pa so tudi pacienti: »Vse to zahteva več kadra, ki mora biti bolj izobražen in strokoven, in je zato posledično dražji. Za uspešno in kakovostno zdravstvo zagotovo potrebujemo več denarja«.

Nove zaposlitve niso predvidene

Zaradi ZUJF bolnišnica ne more dodatno zaposlovati: »Še huje: vsako leto kader za dober odstotek zmanjšamo, za plačilo nadur pa porabimo trideset odstotkov več denarja, kot če bi zaposlovali nove ljudi«.

Nove zaposlitve niso predvidene niti po odprtju 6,2 milijona evrov vrednega urgentnega centra (4,3 milijona je zagotovila EU), ki bo prihodnjo sredo zaživel kot drugi v državi. »Reorganizirali bomo tudi intenzivno zdravljenje, posodobili kardiovaskularno dejavnost, pred zahtevne naloge zagotavljanja najvišje ravni delovanja naše bolnišnice nas postavlja tudi nevrološka dejavnost,« pravi Korošec. Zaradi tega, predvsem pa zaradi nove triažne službe in urgentnega centra, Korošec vendarle pročakuje državno soglasej za nove zaposlitve.

»Če želimo, da bo delo v novem centru potekalo kakovostno in varno ter v zadovoljstvo bolnikov in zdravstvenih delavcev, potrebujemo nove zaposlitve in dodatni denar. Premalo specialistov in velika odsotnost specilaizantov zaradi kroženja v drugih zdravstvenih ustanovah sta še vedno glavni težavi. Dodatni specializanti in smotrnejša razporeditev kroženja so zato prvi korak k optimizaciji dela soboške splošne bolnišnice,« je prepričan Korošec.