V Bruslju tudi vsa Celjska kotlina

Celje, Bruselj – Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je v petek med obiskom v Celju napovedala, da bo pred začetkom okoljske sanacije Celjske kotline treba spremeniti uredbo o tleh. Sedanja je namenjena kmetijskim zemljiščem, normativi pa niso primerni za urbana okolja. O tem je včeraj Boris Šuštar iz Civilnih iniciativ Celja (CIC) poročal evropskemu komisarju Karmenuju Vellaju.

Na odgovor, ali bo Evropska komisija proti Sloveniji začela še en postopek zaradi kršenja okoljskih direktiv, bo treba še počakati. Za zdaj zaradi okoljskih kršitev EK in Sodišče EU proti Sloveniji vodita postopek zaradi izkopov zastrupljene zemlje v Stari Cinkarni in črnega odlagališča v Bukovžlaku.

Lani februarja je na vladi za sprejem že bila pripravljena Odredba o razvrstitvi območja Celjske kotline v razrede onesnaženosti tal, saj so strokovne podlage o onesnaženosti kotline s težkimi kovinami izdelane že od leta 2013. A kot je v petek pojasnila Majcnova, vlada odredbe ni sprejela, ker bi potrebovali novo uredbo o tleh. »Sedanja sedanja ureja tla za kmetijsko proizvodnjo, pripraviti pa je treba uredbo o kakovosti tal v urbanih območjih,« je povedala.

Povedano drugače, za urbana okolja, torej tudi za zelene površine, parke in vrtičke ob hišah, bi nova uredba ne določala tako strogih meril o vsebnosti strupov v tleh, kakor za kmetijska.

Šuštar komisarja za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Vellaja seznanja z napovedjo Majcnove in pravi, da želi ministrstvo z novo uredbo o dovoljenem vnosu nevarnih težkih kovin v tla v urbanem področju čim bolj zmanjšati območje prekomernega onesnaženja, s tem pa tudi odškodnine za nezmožnost uporabe zemlje za pridelavo hrane. »Namesto z ukrepi za zmanjšanje ogrožanja okolja in ljudi, imajo namen pravno »rešiti« hudo onesnaženje okolja,« trdi Šuštar.

Prav tako včeraj je v zvezi s tem na Komisijo vprašanje naslovil tudi evropski poslanec Igor Šoltes. Opozoril je, da se tretje največje slovensko mesto že vrsto let sooča z okoljsko katastrofo, ki se odraža v negativnih vplivih na zdravje prebivalcev. Emisije prašnih delcev so krepko presežene, v sežigalnici komunalnih odpadkov sežgejo najmanj 50 kg arzena, 20 kg kadmija, 10 kg živega srebra in 1,5 kg talija na leto, dve mednarodni analizi pa ugotavljata grobe kršitve varovanja okolja.

V Celjski kotlini je po sedanjih normativih prekomerno onesnaženih 7000 hektarov površin, od tega 2800 hektarov obdelovalnih. S tem je kršena Direktive 2004/107/ES in kršena je Ustava RS, zato Šoltes Komisijo sprašuje, kako bo Sloveniji preprečila nadaljnje sistematično kontaminiranje okolja, kar ogroža zdravje ljudi.

Po podatkih iz lani na (takratnem) ministrstvu za kmetijstvo in okolje pripravljeni in potem na vladi ne sprejeti odredbi je obseg onesnaženja zemljišč v Celjski kotlini še večji. Zemljišč z nad kritično, opozorilno ali mejno vrednostjo svinca, cinka in kadmija je v Mestni občini Celje kar 9490 hektarov, v Občini Štore pa 1123 hektarov.