V celjskih tleh zdaj navdušujejo freske

Celje – Muzejski trg obnavljajo od konca lanskega septembra, tudi zaradi izkopavanj pred desetimi leti na območju knjižnice, ki je na trgu, pa je bilo za pričakovati, da bo pod tlakom zagotovo kaj videti. Če je sprva kazalo, da bo večina najdb ostala pod zemljo, so pred nekaj dnevi odkrite freske vse postavile na glavo.

Nekajmesečna izkopavanja na Muzejskem trgu in na delu območja Na okopih so spet odstrla nekaj skrivnosti poznoantične Celeie. Po najdenih kovancih menijo, da gre za poznorimske ostanke iz četrtega stoletja, čeprav so odkrili tudi nekaj srednjeveških ostankov in še nekaj najdb iz poznejših obdobij. Večina jih bo ostala pod zemljo, potem seveda, ko jih bodo zaščitili, kar je tudi uradna arheološka doktrina, kot je povedal arheolog na terenu Tilen Praprotnik: »Če je stvar zunaj, je draga in zahtevna za vzdrževanje. Treba se je odločiti. In za prezentacije se odločamo, če gre za tako spektakularne najdbe, kot so mozaiki na Glavnem trgu.«

Vendarle pa je izkopavanje nekaj spektakularnega razkrilo tudi na Muzejskem trgu. »Pred nekaj dnevi smo odkrili čudovite freske, ki so precej dobro ohranjene, na njih so upodobljeni Viktorija, delfini, ptiči in podobno. Gre za okoli pet kvadratnih metrov velike freske in v prihodnjih tednih se bomo odločili, ali jih bomo prezentirali in situ ali jih odkopali in predstavili javnosti na razstavi,« je dejal direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman. Po njegovem so freske zagotovo vredne prezentacije in situ, vendar je treba o tem dobro premisliti: »Takšna prezentacija je zelo draga, zato je smiselno, da ima neko funkcijo. Tako kot so na Glavnem trgu postavili Tic in v sklopu tega pripravili prezentacijo izjemnih mozaikov.«

Od ogrevanja do kanalizacije

Najdbe na Muzejskem trgu, med katerimi je tudi hipokavst oziroma talno gretje, so najverjetneje pripadale eni stavbi, je dejal Praprotnik: »To so bile zelo obsežne urbane vile, ki so jih imeli velikaši v mestih poleg vil na podeželju. Verjetno je bila stavba pritlična ali dvoetažna, prostori v njej pa so bili razporejeni po italskem vzoru, kot so ga poznali Rimljani iz Italije.«

Ostanki hipokavsta, ki označujejo, da je šlo za bogatejšo stavbo, so vedno fascinantni. Še vedno je vidno kurišče z zoglenelim lesom, od tam se je topel zrak širil pod dvojnim podom na stebričkih in po votlakih, ki so bili v tej hiši na zahodni in vzhodni steni. Stebričke so v celoti pobrali iz hiše, je dejal Praprotnik: »Rimljani so sami ven pobirali gradbeni material. Prostor je bil verjetno zapuščen, brez strehe, vanj so se sesuli ometi s freskami in tubuli ali votlaki.« Ob izkopavanju so odkrili tudi kamniti obok. Ta je še starejši, je povedal Praprotnik: »Bil je že zazidan, ko so uporabljali hipokavst, nihče ga takrat ni več videl. Najverjetneje gre za ostanek neke kanalizacije iz prejšnjih obdobij.«

Tudi na Muzejskem trgu so našli ostanke mozaikov in rimske ceste. Nekaj najdb je že na ogled v muzeju, in sicer ostanek pete bronastega kipa v nadnaravni velikosti, našli so tudi glavo punčke iz rimskega obdobja, zraven nje pa so postavili najdeno glavo porcelanaste punčke, stare komaj okoli 100 let. Danes pripravljajo javno vodenje po arheološkem najdišču, na katero se je treba predhodno prijaviti. Izkopavanja na Muzejskem trgu bodo končali v predvidoma dveh tednih, kdaj naj bi bila obnova trga končana v celoti in koliko bo stala, pa nam s celjske občine od petka niso utegnili odgovoriti.