V društvu novinarjev najostreje nad politiko, ki uničuje medije in kulturo
Ministrstvo za kulturo je včeraj sporočilo, da ne more zagotoviti niti izplačila sredstev iz že lani zaključenega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev.
Odpri galerijo
FOTO: Lombar Tomi
Medtem ko druge države sprejemajo posebne sheme pomoči za medije, ki jih je izguba oglaševalskih prihodkov zaradi pandemije hudo prizadela, je ministrstvo za kulturo včeraj sporočilo, da ne more zagotoviti niti izplačila sredstev iz že v letu 2019 zaključenega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2020, so danes sporočili iz Društva novinarjev Slovenije (DNS).
Razpis je bil zaključen 28. oktobra lani, projekte, ki so bili izbrani so mediji že začeli izvajati v skladu s podpisanimi pogodbami. Sedaj pa je ministrstvo izvajalcem sporočilo, da lahko kljub pogodbi zagotovi le »do 30 odstotkov sredstev dodeljenih sredstev na osnovi javnega razpisa JPR-MV-2020, ko bodo začeli prihajati prvi zahtevki z dokazili za izplačilo. Preostala sredstva bodo izplačevali po sprejemu rebalansa proračuna. Žal pa zaradi znanih razmer v državi, ki se hitro spreminjajo, ne moremo z gotovostjo vedeti, ali bomo lahko zagotovili izplačilo vseh sredstev.«
Brez zagotovila sofinanciranja številni mediji ne bodo mogli nadaljevati z izvedbo projektov, opozarja DNS, saj bi morali, kljub krizi, ki je zaradi upada oglaševanja medije hudo prizadela, zagotoviti polovico lastnih sredstev, hkrati pa založiti drugo polovico, brez garancije, da bodo sredstva povrnjena. Zahtevek za izplačilo subvencije izvajalci izbranih projektov namreč lahko predložijo le skupaj z dokazilom o o porabi sredstev, vendar si porabe teh sredstev številni ne bodo mogli privoščiti, saj imajo zagotovilo le za izplačilo 30 odstotkov že odobrene subvencije.
»Takšno ravnanje pristojnega ministrstva je neodgovorno in kaže na popolnoma mačehovski odnos do medijev,« so zapisali v DNS in spomnili, da se »na sredstva iz medijskega sklada najbolj zanašajo manjši in lokalni mediji ter programi posebnega pomena, ki imajo po zakonu posebno funkcijo in obveznosti v javnem interesu in so prav zato upravičeni do javnih sredstev.« Takšni mediji že v normalnih okoliščinah težko preživijo brez pomoči javnih sredstev, še toliko težje pa si zagotavljajo nemoteno delovanje v kriznih časih.
DNS je zato izrazilo najostrejše obsojanje »politike, ki v imenu reševanja enih uničuje druge, kot sta na primer kultura in mediji.« Opozorili so tudi, da je slovenski medijski prostor zaradi svoje majhnosti še zlasti ranljiv, hkrati pa je dobro delovanje medijev absolutno vitalnega pomena zlasti v časih kriz, ko so pogoste dezinformaicje in zlorabe oblasti. Zato zahtevajo, da država naredi več za zaščito novinarstva. Pri tem bi se lahko zgledovala po Avstriji, ki časopisom in spletnim portalom že sicer namenja 10 milijonov evrov, televizijskim in radijskim postajam pa še dvakrat toliko, kot pomoč v krizi pa je namenila še 15 milijonov za tiskane medije in 15 milijonov za elektronske medije, razmišlja pa še o nadaljni pomoči, ali Švedski, ki je odobrila 200 milijonov pomoči za medije, so zapisali.
DNS pristojno ministrstvo in vlado poziva, da zagotovita izplačilo pogodbeno že dodeljenih sredstev iz medijskega razpisa, kar je konec marca obljubil tudi minister za kulturo Vasko Simoniti, poleg tega pa naj sprejme paket pomoči medijem. Pomoč naj bo v obliki ukrepov, kot so oprostitev davka na dodano vrednost, davčne olajšave za donatorje medijem, povečanje medijskega sklada vsaj na 10 milijonov evrov in dodaten razpis v letu 2020, kritje izpada dohodkov iz oglaševanja, subvencije za tiskanje in distribucijo tiskanih medijev, zahteva DNS. Kot dolgoročne ukrepe DNS predlaga še stabilno financiranje javnih medijev in uvedbo digitalni davek, iz katerega bi se financirala medijska produkcija.
Razpis je bil zaključen 28. oktobra lani, projekte, ki so bili izbrani so mediji že začeli izvajati v skladu s podpisanimi pogodbami. Sedaj pa je ministrstvo izvajalcem sporočilo, da lahko kljub pogodbi zagotovi le »do 30 odstotkov sredstev dodeljenih sredstev na osnovi javnega razpisa JPR-MV-2020, ko bodo začeli prihajati prvi zahtevki z dokazili za izplačilo. Preostala sredstva bodo izplačevali po sprejemu rebalansa proračuna. Žal pa zaradi znanih razmer v državi, ki se hitro spreminjajo, ne moremo z gotovostjo vedeti, ali bomo lahko zagotovili izplačilo vseh sredstev.«
Brez zagotovila sofinanciranja številni mediji ne bodo mogli nadaljevati z izvedbo projektov, opozarja DNS, saj bi morali, kljub krizi, ki je zaradi upada oglaševanja medije hudo prizadela, zagotoviti polovico lastnih sredstev, hkrati pa založiti drugo polovico, brez garancije, da bodo sredstva povrnjena. Zahtevek za izplačilo subvencije izvajalci izbranih projektov namreč lahko predložijo le skupaj z dokazilom o o porabi sredstev, vendar si porabe teh sredstev številni ne bodo mogli privoščiti, saj imajo zagotovilo le za izplačilo 30 odstotkov že odobrene subvencije.
»Takšno ravnanje pristojnega ministrstva je neodgovorno in kaže na popolnoma mačehovski odnos do medijev,« so zapisali v DNS in spomnili, da se »na sredstva iz medijskega sklada najbolj zanašajo manjši in lokalni mediji ter programi posebnega pomena, ki imajo po zakonu posebno funkcijo in obveznosti v javnem interesu in so prav zato upravičeni do javnih sredstev.« Takšni mediji že v normalnih okoliščinah težko preživijo brez pomoči javnih sredstev, še toliko težje pa si zagotavljajo nemoteno delovanje v kriznih časih.
DNS je zato izrazilo najostrejše obsojanje »politike, ki v imenu reševanja enih uničuje druge, kot sta na primer kultura in mediji.« Opozorili so tudi, da je slovenski medijski prostor zaradi svoje majhnosti še zlasti ranljiv, hkrati pa je dobro delovanje medijev absolutno vitalnega pomena zlasti v časih kriz, ko so pogoste dezinformaicje in zlorabe oblasti. Zato zahtevajo, da država naredi več za zaščito novinarstva. Pri tem bi se lahko zgledovala po Avstriji, ki časopisom in spletnim portalom že sicer namenja 10 milijonov evrov, televizijskim in radijskim postajam pa še dvakrat toliko, kot pomoč v krizi pa je namenila še 15 milijonov za tiskane medije in 15 milijonov za elektronske medije, razmišlja pa še o nadaljni pomoči, ali Švedski, ki je odobrila 200 milijonov pomoči za medije, so zapisali.
DNS pristojno ministrstvo in vlado poziva, da zagotovita izplačilo pogodbeno že dodeljenih sredstev iz medijskega razpisa, kar je konec marca obljubil tudi minister za kulturo Vasko Simoniti, poleg tega pa naj sprejme paket pomoči medijem. Pomoč naj bo v obliki ukrepov, kot so oprostitev davka na dodano vrednost, davčne olajšave za donatorje medijem, povečanje medijskega sklada vsaj na 10 milijonov evrov in dodaten razpis v letu 2020, kritje izpada dohodkov iz oglaševanja, subvencije za tiskanje in distribucijo tiskanih medijev, zahteva DNS. Kot dolgoročne ukrepe DNS predlaga še stabilno financiranje javnih medijev in uvedbo digitalni davek, iz katerega bi se financirala medijska produkcija.
