Tiskane izdaje
Wutte je pred množico spoštljivo spregovoril o XIV. diviziji, ki se je med drugo svetovno vojno prebila vse do Pliberka in je med drugim osvobodila tudi Celovec. Ker pa je takratna britanska zavezniška oblast raje sodelovala z nemškonacionalno politično elito, so partizane prisilili k umiku v Jugoslavijo.
»Zamisel o skupni državi vseh Slovencev se takrat žal ni uresničila. Zloglasni sedmi člen avstrijske državne pogodbe, po katerem ima slovenska manjšina pravico do obstoja, pa še do danes ni povsem izpolnjen,« je povedal Wutte in opozoril, da nekatere politične stranke na Koroškem še zdaj spreobračajo zgodovino in Slovence ter partizane črnijo z očitki, da so se borili proti Avstriji.
Wutte je opozoril tudi na razraščajoči desni ekstremizem v Sloveniji in poveličevanje domobranstva kot nekakšne narodne vojske, kakor da ti hlapci niso z ramo ob rami sodelovali z nacističnim okupatorjem pri iztrebljanju Judov in v borbi zoper partizansko narodno-osvobodilno vojsko.
Pohvalil Nemčijo, grajal Slovenijo
Opozoril je, da v Nemčiji, Avstriji in v Sloveniji veljajo predpisi, ki prepovedujejo razraščanje naci-fašizma. »Pa prihaja do absurda, da Nemčija odločno izvaja ta zakon, Avstrija bolj nerada, medtem ko se Slovenija dela, kakor da zakon sploh ne obstaja in bi morala razglašanje domobrancev kot nekakšnih borcev za svobodo ovrednotiti kot zlorabo zgodovine in tako početje tudi kaznovati,« je prepričan Wutte. Govornik se je zavzel, da skupaj z Zvezo združenj borcev za vrednote NOB ne ostanejo zgolj »budni in pozorni, temveč tudi aktivni«.
Na partizanski spominski slovesnosti je bil osrednji govornik predsednik koroških partizanov Milan Wutte. Foto: Bojan Rajšek/Delo
Pohod v spomin na slavno epopejo
Prejšnji petek se je skupina 140 pohodnikov iz Sedlarjevega ob Sotli, kjer je Štirinajsta v noči na 7. februar leta 1944 prečkala hrvaško - slovensko mejo, odpravila na tridnevni spominski pohod, na katerem so udeleženci prepešačili dobrih 70 kilometrov. Na cilj je prispelo 70 pohodnikov, od tega 20 pripadnikov slovenske vojske.
Pripadniki 20 polka slovenske vojske iz Celje so ves čas pohoda skrbeli za logistiko. Najstarejša udeleženka je bila 86-letna Betka Škorjanc iz Trbovelj, ki se je pohoda udeležila že štirinajstič zapored. Prepričana je, da se ta partizanska epopeja, ki je bila takrat edinstvena v zasužnjeni Evropi, ne sme pozabiti, zato bo prihodnje leto spet v pohodnih čevljih. »Ti ljudje so preveč pretrpeli za Slovenijo, zato se tega ne sme pozabiti,« je prepričana Škorjančeva, ki je bila med vojno skupaj s starši in bratoma izgnana v Nemčijo.
Najmlajši pohodnik je bil tokrat 27-letni Aleš Ilijavec iz Laškega, ki mu je bila všeč prijetna družba in domačini na poti, ki so jih povsod lepo sprejeli in jih tudi pogostili. »NOB je svetla stran slovenske zgodovine, zato ne sme iti v pozabo,« je prepričan Ilijavec. »S pohodom izražamo spoštovanje do naših prednikov, ki so nam omogočili, da danes živimo v samostojni in neodvisni državi,« pa je za spletno Delo povedal poveljnik pohoda Stojan Strehar iz Laškega.
Na prireditvi sta zbrane pozdravila laški župan Franci Zdolšek in predsednik antifašistov iz Sarajeva in glavni organizator tradicionalnega marša na Igman Durmo Ibrahim.
