V hiši Ljubhospica največ uporabnikov do zdaj
Tretja obletnica: Lani so brezplačno celostno hospic oskrbo z namestitvami zagotovili 194 kronično bolnim ob koncu življenja in nudili podporo 388 svojcem
Odpri galerijo
Večina bolnikov je bila iz Ljubljane, tretjina pa iz drugih regij. Foto Igor Zaplatil
Ljubljana – V hiši Ljubhospica so lani brezplačno celostno hospic oskrbo z namestitvami zagotovili 194 kronično bolnim z neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja, kar je 27 odstotkov namestitev več kot predlani, podporo pa so lani nudili tudi 388 svojcem. To pa je največ od ustanovitve tega edinega stacionarnega hospica pri nas, so povedali ob tretji obletnici delovanja Ljubhospica pod okriljem Lekarne Ljubljana.
Kar 15 odstotkov bolnikov je v hiši prebivalo tri dni ali manj, prav te kratkotrajne namestitve pa vplivajo na povprečno ležalno dobo v Ljubhospicu, ki je bila lani 16 dni in je bistveno krajša od povprečne ležalne dobe v evropskih hospicih. Najdlje je bil bolnik v hiši Ljubhospica 109 dni, najmanj pa 3 ure. Večina bolnikov, 67 odstotkov, je bila iz Ljubljane, tretjina pa iz drugih regij. Njihova povprečna starost je bila 73 let, najmlajši je bil star 38.
Več kot 90 odstotkov jih je imelo osnovno onkološko diagnozo, prednjačili so raki pljuč. Kot so zapisali, je bila oskrba v številnih primerih zaradi ran, hitrega spreminjanja zdravstvenega stanja ter čustvenih in duševnih procesov bolnikov – kar pri 93 se je razvil delirij – izjemno zahtevna.
Delovanje hiše stane približno pol milijona evrov na leto. Največji podpornik in ustanovitelj je Lekarna Ljubljana, delovanje omogočajo tudi družbeno odgovorna podjetja in posaemzniki. Ob tem so v hiši še opozorili, da ministrstvi za zdravje in za socialne zadeve še vedno nista začeli urejati statusa hiše hospica, čeprav je evropsko sodišče večkrat opozorilo, da je to ena od temeljnih dolžnosti vsake države. Lani so bolnike začeli redno obiskovati tudi klovni društva Rdeči noski.
Kar 15 odstotkov bolnikov je v hiši prebivalo tri dni ali manj, prav te kratkotrajne namestitve pa vplivajo na povprečno ležalno dobo v Ljubhospicu, ki je bila lani 16 dni in je bistveno krajša od povprečne ležalne dobe v evropskih hospicih. Najdlje je bil bolnik v hiši Ljubhospica 109 dni, najmanj pa 3 ure. Večina bolnikov, 67 odstotkov, je bila iz Ljubljane, tretjina pa iz drugih regij. Njihova povprečna starost je bila 73 let, najmlajši je bil star 38.
Več kot 90 odstotkov jih je imelo osnovno onkološko diagnozo, prednjačili so raki pljuč. Kot so zapisali, je bila oskrba v številnih primerih zaradi ran, hitrega spreminjanja zdravstvenega stanja ter čustvenih in duševnih procesov bolnikov – kar pri 93 se je razvil delirij – izjemno zahtevna.
Delovanje hiše stane približno pol milijona evrov na leto. Največji podpornik in ustanovitelj je Lekarna Ljubljana, delovanje omogočajo tudi družbeno odgovorna podjetja in posaemzniki. Ob tem so v hiši še opozorili, da ministrstvi za zdravje in za socialne zadeve še vedno nista začeli urejati statusa hiše hospica, čeprav je evropsko sodišče večkrat opozorilo, da je to ena od temeljnih dolžnosti vsake države. Lani so bolnike začeli redno obiskovati tudi klovni društva Rdeči noski.
