V Istri morajo vsi trošiti tretjino manj vode
Vlada bo danes obravnavala predlog in seznam varčevalnih ukrepov Rižanskega vodovoda Koper v Istri in načrt predvidenih prekinitev dobave vode. Več vode v vodovodnem sistemu štirih istrskih občin bi lahko zdaj zagotovili le na dva načina: z zmanjšanjem biološkega minimuma vračanja vode v strugo Rižane in z dovažanjem vode s cisternami v vodarno v Cepkih pri Rižani.
Koprski župan Aleš Bržan in Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda Koper, sta povedala, da bi približno 200 tovornjakov – cistern lahko na dan pripeljalo s Krasa v vodarno Rižanskega vodovoda tudi do 5000 kubičnih metrov vode. Če ne bi bilo strahovitih požarov na Krasu, bi to nalogo lahko prevzelo več gasilskih vozil, tako pa bodo poskušali poiskati drugo rešitev, ki bi pomagala preprečevati redukcije dobave vode.
Drugi ukrep, ki so ga predlagali vladi, je, da namesto 110 litrov na sekundo, kolikor jih morajo po pogodbi ta trenutek zlivati v povsem presušeno strugo Rižane, ta minimum znižajo na 60 litrov. Tudi Aleš Bržan meni, da bi bilo smiselno porabiti vseh 110 litrov za oskrbo prebivalstva, saj Martin Pregelj zatrjuje, da bi ostala Rižana tudi brez črpanja pitne vode povsem presušena. To sta edina dva možna dodatna vira, ki bi podaljšala racionalno oskrbo s pitno vodo v Istri.
»Za zdaj se še vedno borimo, da do redukcij ne pride,« je dejal koprski župan. Še odločneje pozivajo vse porabnike, tudi gospodinjstva, naj zmanjšajo porabo za približno tretjino in da je zdaj res skrajni čas za prenehanje zalivanja vrtov. Na seznamu ukrepov je še zmeraj predlog, da bi na prvem mestu zapirali vodo družbam in ustanovam, kjer je lastnik država (ali občina), vendar tokrat medijem niso želeli posredovati seznama, dokler vlada ne potrdi predloga. Verjetno ima vlada boljši pregled nad tem, komu v primeru redukcije nastane manj škode, če ostane za določen čas brez vode, je pojasnil župan Aleš Bržan in se opravičil, ker je dan prej med možnImi kandidati za zaprtje vode omenjal Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič Rdečega križa Slovenije.
V Luki Koper, ki je s približno 3000 zaposlenimi največji porabnik vode v Istri, so sprejeli ukrep, da ladjam ne zagotavljajo več pitne vode, razen v izjemnih primerih. Ukinili so porabo pitne vode v vseh nenujnih tehnoloških procesih, kjer ni zaprtega sistema kroženja vode (kontejnerje in vode perejo z reciklirano vodo). Vodo uporabljajo le za napajanje živine in na terminalu za hlajene tovore. Luka ima tudi dve lastni vrtini za črpanje delno slane vode, podtalnice, ki ni pitna, s katero prekrivajo razsuti tovor na drugem pomolu.
Hotelirji bi zahtevali odškodnino za izpad prihodka.
Direktor Turističnega združenja Portorož Aleksander Valentin je včeraj povedal, da se mu zdi zapiranje hotelov povsem neprimerno. Da pa bi gostje z razumevanjem sprejeli ukrepe, o katerih bi bili vnaprej in jasno obveščeni. Verjetno bi sprejeli tudi, da denimo ponoči občasno ne bi bilo vode in da bi jo imeli na voljo le zjutraj in zvečer. Aleš Buležan, član uprave Istrabenz Turizma, ki je v večinski državni lasti, je povedal, da so doslej racionalizirali porabo za približno petino, ko so zaprli prhe na plažah in imajo v bazenih samo še slano vodo. Zaradi vzdrževalnih del so začasno zaprli svoje Terme Portorož, zaporo Term bodo zdaj podaljšali. Uvajajo tudi zniževanje pritiska in morda zapiranje vode v najvišjih nadstropjih svojih hotelov. O racionalni porabi vode obveščajo tudi goste. Skupaj bodo tako dosegli približno 30-odstotno zmanjšanje porabe vode. Ne znajo pa si predstavljati, kako bi bilo, če voda ne bi bila več pitna in kako bi takrat delovali procesi v kuhinjah pri pripravi hrane. Zdaj vedo, da bi imeli letos po dveh pandemičnih letih lahko spet tako uspešno sezono, kot je bila 2019 (oziroma še bolj). Če bo prišlo do zapiranja vode in bodo zaradi tega imeli izpad prihodka, bodo odškodnino terjali od države ali od Rižanskega vodovoda, saj bi morali odgovorni že pred desetletji misliti na posledice, ki so že dolgo znane v primeru sušnih poletij.
Včeraj je malo manjkalo, pa bi požar v naravi zajel tudi prostore črpališča Klariči v občini Komen. To je eden od nepričakovanih dogodkov, ki lahko povsem spremeni oskrbo z vodo na Krasu in tudi v Istri.
