Tiskane izdaje
Letošnji podatki sicer veljajo za prvo polovico leta, medtem ko je statistika za julij še spodbudnejša, dosežek pa se bo avgusta predvidoma še potrdil. »Po začasnih podatkih smo z letošnjo turistično sezono zelo zadovoljni. V šestih mesecih smo namreč zaznali sedemodstotno povečanje števila prenočitev tujih in šestodstotno rast prenočitev domačih gostov, skupno število turistov pa se je povečalo za deset odstotkov. Razveseljuje podatek, da se je potrošnja tujih turistov v prvih petih mesecih povečala za osem odstotkov,« so zadovoljni v Slovenski turistični organizaciji (STO).
Rast so zaznali na vseh ključnih trgih, kjer je, denimo, devet odstotkov več turistov iz Avstrije, sedem odstotkov več italijanskih gostov in šest odstotkov več turistov iz Nemčije. Precejšnja rast števila prenočitev, ki se merijo z dvomestnimi številkami, je uspela Romunom (31 odstotkov), Fincem (21), Američanom (15), Brazilcem (15), Izraelcem (27) in Hrvatom (15), izstopali pa so Norvežani (65), Korejci (64) in Kitajci (56). »Med trgi, na katerih smo zaznali večji padec števila gostov in njihovih prenočitev, je ruski trg z 31-odstotnim zmanjšanjem števila prenočitev,« so opozorili v STO.
To so najbolj občutili v termah, ki so s tretjino celotne realizacije glavni steber slovenskega turizma. Rusov je tam letos manj za skoraj polovico. V zadnjih letih so se prerinili na tretje mesto po številu prenočitev in precej izstopali po trajanju razvajanja – če je povprečno dopustovanje v naravnih zdraviliščih 4,3 dneva, so Rusi bivali več kakor deset dni. »Tega se ne da nadomestiti, zato zaznavamo triodstotni padec števila prenočitev tujih gostov. Toda na drugi strani smo zelo zadovoljni, ker se je prebudil domači trg, ki je zadnja štiri leta nenehno upadal. Slovenci so postali pogumnejši, ko jim je spodbudnejša gospodarska klima odvezala mošnjičke,« je komentiral direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer.
Vložek v oglaševanje
Turistični delavci na Obali si lahko manejo roke, saj so v najprestižnejših hotelih prešteli turiste iz kar 80 držav. Za prenočitev v palači Kempinski so pripravljeni odšteti tudi 900 evrov. »To je ena najboljših sezon v zadnjem desetletju. Julija smo v hotelih našteli goste 67 nacionalnosti in dosegli šest odstotkov več prenočitev v hotelih LifeClass. Do 20. avgusta bomo zagotovo polni,« pove Janez Jager iz hotelov LifeClass. Na prvem mestu med gosti so Italijani in Avstrijci, na tretjem Nemci (teh je letos kar polovico več), četrto mesto pa so presenetljivo ohranili Rusi. V Portorožu je zadnje čase opaziti tudi več arabskih gostov: največ Kuvajtčanov, gostov iz Saudske Arabije in Bahreina. Kuvajtčani so izredno dobri potrošniki, saj ostajajo dalj časa in si zelo bogato privoščijo termalne storitve.
Nekaterim splošnim pozitivnim okoliščinam je letos nekaj več turistov v slovensko Istro pripeljalo tudi zmanjšanje turističnega obiska v nekaterih severnoafriških (Tunizija, Egipt) in vzhodnosredozemskih državah (Turčija, Grčija) zaradi političnih ali gospodarskih težav. Jager pravi, da se večina turistov preusmerja v Španijo, Italijo in na Hrvaško, nekaj drobtinic na ta račun pade tudi Sloveniji.
Sicer so julija v Portorožu zaznali 175.931 hotelskih prenočitev (pet odstotkov več kot lani), kjer pomenijo hotelske zmogljivosti samo približno polovico vseh turističnih ležišč. Turisti pričakovano oblegajo Piran, kjer je tri četrtine tujih gostov, ki so doslej ustvarili tudi osem odstotkov več prenočitev. S šestodstotno rastjo so se pohvalili v Izoli.
Na zahodu dovolj novega
V gorenjskih turističnih središčih so prejšnji mesec zaznali boljši obisk kot lani, dobri so tudi obeti za ta mesec, tako da bo letošnja poletna sezona ena boljših v zadnjih letih. Julija so na Bledu zaznali 95.000 prenočitev (pet odstotkov več kot julija lani), na letni ravni pa se je število prenočitev v primerjavi z lani povečalo za osem odstotkov. Tudi v Bohinju so julija našteli 95.000 prenočitev, kar je bolje kot lani. V Kranjski Gori so julija našteli 60.000 prenočitev, kar je za desetino več kot lani, poleti je za desetino boljši obisk od povprečja zadnjih pet let. »Ko nastopi vročina, je za nas velik plus,« je ocenila Mirjam Žerjav, direktorica LTO Kranjska Gora, in dejala, da jih gosti, tako kot druge višje ležeče destinacije (Pokljuka, Krvavec) ob poletni vročini obiskujejo tudi zaradi prijetnejših temperatur.
»Letošnja poletna sezona bo po dosedanji statistiki in pričakovanjih zelo dobra, tudi zato, ker so dosežene višje cene glede na prejšnjo sezono,« je dejala Lili Oštrbenk Janša iz Turizma Bled. Potrošnja je sicer relativna stvar. Tako v gorskih kočah, kjer poletnega obiska še niso prešteli, opažajo, da obiskovalci posvečajo precej pozornosti cenikom. »Še pred leti se niso ustavili. Nekateri naročajo hrano otrokom, zase pa ne,« je opisal oskrbnik Poštarskega doma na Vršiču Mihalj Agošton: »Sezona je boljša od lanske. Ob koncih tedna je vse polno, kar je bilo pred leti praviloma dva poletna meseca.«
Temni oblaki očitno zapuščajo Bovško, kjer je za petino več prenočitev od lani. »Primerjave z lanskim letom skorajda ni. Pozitivna energija zaradi dogajanja na Kaninu se pozna celotnemu območju. Dejstva kažejo, da je Bovec na začetku nove rasti in ta energija se kaže tudi v tržnih rezultatih,« je zadovoljen direktor LTO Bovec Janko Humar. Medtem je kar 35 odstotkov več prenočitev v Ljubljani, tretjinsko rast imajo tudi v Mariboru.
Najboljši sosed – Hrvatom
Predvidljivo se največ Slovencev poda na dopust na hrvaško obalo. Po podatkih tamkajšnjega turističnega ministrstva se je julija odpravilo na jug kar 382.000 »janezov«, ki so ustvarili nič manj kakor tri milijone prenočitev. »To je sedemodstotna rast prihodkov in štiriodstotna v prenočitvah. Slovenci so za Hrvaško zelo dobrodošli. Poleg tega dobro sodelujemo z vašim gospodarskim ministrstvom, s Slovenijo pa se na oddaljenejših trgih oglašujemo tako rekoč kot ena destinacija,« je povedala predstavnica ministrstva Eva De Zan. V prvih sedmih mesecih se je na Hrvaško odpravilo 808.000 Slovencev, ki so turizmu zagotovili več kakor 4,7 milijona prenočitev.
