Tiskane izdaje
Kot je navedeno na spletnih straneh Arsa, lahko koncentracije ozona predvsem na Primorskem presežejo opozorilno urno vrednost.
Na Arsu ljudem priporočajo, da ob vročih, jasnih in sončnih dneh, ob katerih so povišane koncentracije ozona, prostore zračijo zjutraj in v delu dopoldneva. Popoldne naj ostanejo v zaprtih prostorih, saj so tam koncentracije ozona nižje.
Na vročino so še zlasti občutljivi starejši in bolniki
Fizičnim aktivnostim na prostem se je treba izogibati. Če že, jih je najbolje izvajati zjutraj, ko so koncentracije ozona nižje. Te so sicer najvišje med 12. in 17. uro, na Primorskem in ob obali pa med 12. in 19. uro.
Na vročino so še zlasti občutljivi starejši in bolniki, pri katerih lahko pride do zdravstvenih zapletov. Kot je zapisano na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje, med zdravstvene težave, ki lahko nastopijo po daljšem obdobju vročine, spadajo kožni izpuščaji, vročinski krči in izčrpanost, kratkotrajna izguba zavesti oz. omedlevica ali celo vročinska kap.
Vdihavanje ozona lahko pri bolj občutljivih osebah vodi do težkega dihanja, tesnobe v prsnem košu, kašljanja in pekočega občutka v očeh. Poleg tega lahko še poslabša mnoge kronične bolezni.
Vročina močno vpliva tudi na počutje živali, zato morajo njihovi skrbniki poskrbeti, da bodo vedno imele dovolj vode, zagotoviti pa jim morajo tudi možnost, da se lahko umaknejo v senco.
Temperaturni rekordi
Najvišja izmerjena temperatura v Sloveniji je bila po podatkih Agencije Republike Slovenije za Okolje zabeležena na letališču Cerklje ob Krki 8. avgusta 2013, do takrat pa je rekordna temperatura pripadala Črnomlju, kjer so 7. julija 1950 izmerili 40,6 stopinje Celzija.
Temperaturni rekord, ki je 48 stopinj Celzija, na stari celini uradno pripada grški prestolnici Atene in to vse od 10. julija 1977.
Svetovni vročinski rekord pripada Greenland Ranch v kalifornijski Dolini smrti, kjer so po podatkih Svetovne meteorološke organizacije prav tako 10. julija, a leta 1913 namerili kar 56,7 stopinj Celzija.
