Tiskane izdaje
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je v zadnjih dneh že večkrat ponovila, da Maribor za zdaj ni prioriteta pri urejanju registracijskih ali azilnih centrov, saj se posvečajo predvsem centrom ob državnih mejah, vendar Studenčani tem razlagam ne verjamejo. Povod za protest naj bi bilo več večernih in nočnih obiskov ljudi, ki so se pripeljali z avtomobili z ljubljanskimi registrskimi oznakami, zato so se prebivalci odločili ukrepati, preden bo sprejet dokončen sklep.
Gre za objekt z dvaintridesetimi sobami, v katerem je zdaj nameščenih nekaj delavcev, vendar je zelo dotrajan. Je tudi naprodaj, vendar kupcev še ni bilo, zato naj bi zasebni lastnik videl priložnost v ureditvi azilnega doma. Studenčani, ki so se zbrali na shodu, tej zamisli nasprotujejo, razlogi pa so različni - eni poudarjajo, da bi cene njihovih nepremičnin nemudoma padle, spet drugi opozarjajo, da sta v bližini vrtec in šola, tretji menijo, da so problemi Nemčije in drugih evropskih držav, ki so sprejele večje število beguncev, jasno pokazali, da je integracija beguncev in migrantov zaradi kulturnih razlik tako rekoč nemogoča.
Nobeden od sogovornikov se ni želel predstaviti z imenom in priimkom, vsi pa so poudarjali, da že tako degradirano območje Studencev za azilni dom nikakor ni primerno. »Imam majhne otroke, nikakor ne želim, da bi bilo njihovo gibanje omejeno,« je poudarila ena od protestnic, drugi pa so izpostavili dosedanjo nepripravljenost mesta za izvedbo nekaterih nujnih infrastrukturnih projektov na Studencih, medtem ko se za begunce očitno vedno najde denar. Med protestniki je bilo tudi nekaj nestrpnežev, eden od njih je, denimo, novinarki iz rok izpulil mikrofon in ga vrgel čez ograjo, vendar so se po eni uri mirno razšli.
Za izredno sejo mestnega sveta
Na mariborski občini pravijo, da so ministrici za notranje zadeve predlagali pet terminov za izredno sejo mestnega sveta, na kateri bi pojasnili to problematiko, na njeno odločitev pa še čakajo. Po besedah župana Andreja Fištravca ne nasprotujejo izražanju volje civilne družbe, dialog je vsekakor potreben, če bo javnost transparentno in pravočasno informirana, pa bodo pogovori potekali na podlagi dejstev, in ne domnev. To je še zlasti pomembno, ker je umeščanje azilnega doma v domeni države, lokalna skupnost pa na to nima neposrednega vpliva.
