Tiskane izdaje
Kočevje, Ljubljana – »Če bo poletje suho in vroče, jesen in zima pa neugodni za sanitarno sečnjo, lahko v naslednjih letih pričakujemo podobne ali še večje poškodbe zaradi podlubnikov kot v letih 2003–2007, ko je bilo letno opravljenega 400.000 do 750.000 kubičnih metrov sanitarnega poseka zaradi teh škodljivcev,« pravi Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije.
Hladno pomladansko vreme je pomagalo
»Na srečo je hladno in deževno vreme konec maja in v začetku junija upočasnilo razvoj podlubnikov,« pravi vodja kočevskega zavoda za gozdove Bojan Kocjan. Na njihovem območju, kjer je bilo zaradi žleda poškodovanih skoraj 400.000 kubičnih metrov lesa, od tega tretjina iglavcev, ocenjujejo, da bo 30. junija sanirana le polovica vseh poškodovanih gozdov.
Podobno je tudi na drugih gozdnogospodarskih območjih po Sloveniji, kjer je bilo v žledolomu poškodovanih 9,3 milijona kubičnih metrov lesa, od tega 3,1 milijona kubičnih metrov iglavcev.
V začetku junija, ko so na zavodu za gozdove naredili zadnjo podrobno analizo poteka sanacije, je bilo opravljenih 19 odstotkov sanitarne sečnje. Iz gozda so odstranili 30 odstotkov poškodovanih iglavcev in 14 odstotkov listavcev. »Večji del te lesne mase je bil odpeljan iz skladišč ob kamionskih cestah, določen del pa še vedno čaka na odkup oziroma nadaljnji transport,« pravi Breznikar.
Samica ima lahko v enem letu milijon potomcev
Glavni razlogi, da sanacija še vedno ni končana, so velika količina poškodovanega lesa, pomanjkanje usposobljenih izvajalcev gozdarskih storitev in omejena prodaja oziroma odvoz lesa iz gozdov. »Kapacitete slovenskih gozdarskih storitev – sečnje in spravila lesa – so bile dimenzionirane na količine povprečne sečnje in spravila, ki so približno polovica lesne mase, ki je bila poškodovana v žledolomu,« pravi Breznikar.
Problem so iglavci, v katerih se, če ostanejo v gozdu, razvijejo podlubniki. »Napovedim, kaj se bo pri nas dogajalo z lubadarji v prihodnje, se izogibamo, saj bo to odvisno od vrste naravnih dejavnikov,« pravi Bojan Kocjan, ki pa dodaja, da obstaja zelo velika nevarnost izbruha težav s podlubniki, saj ima lahko samica v enem letu milijon potomcev. Obenem pa težav s temi nekaj milimetrov velikimi žuželkami ne bomo imeli le letos, ampak kar nekaj naslednjih let.
V sili bi uporabili tudi insekticide
»Najpomembnejši ukrep je čim hitrejša sanacija poškodovanih sestojev, vključno z izvozom okroglega lesa iz gozda,« pravi Kocjan. Zelo pomembna je tudi vzpostavitev gozdne higiene, kar pomeni, da iz gozda pospravijo ali na pravilen način v kupe zložijo ostanke polomljenih vrhov iglavcev. Nujno je tudi izvajanje preprečevalno-zatiralnih ukrepov na začasnih skladiščih ob kamionskih cestah v gozdovih: lupljenje okroglega lesa, požig okuženega lubja in tudi uporaba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za zatiranje podlubnikov.
Ta v Sloveniji niso redno registrirana, vendar imata začasno dovoljenje dva insekticida. »V državnih gozdovih zaradi certifikata FSC uporaba FFS ni dovoljena. Tudi v drugih gozdovih je uporaba FFS skrajni ukrep za zatiranje podlubnikov,« pravi Andrej Breznikar.
