»V Sočo smo izpirali nenevaren prah«

Izlitje v pritoku v Sočo je posledica gradnje logističnega centra in ne kemičnega onesnaženja.

Objavljeno
20. avgust 2017 21.03
Blaž Močnik
Blaž Močnik

Srpenica – Razpenjena hudourniška voda v pritoku v Sočo pod tovarno TKK Srpenica je bila posledica izpiranja gradbišča, in ne kemičnega onesnaženja, opozarjajo v družbi. O tem je bila obveščena tudi inšpekcija za okolje in naravo, a prizorišča še ni obiskala.

Pred kratkim je družbena omrežja preplavil in razburil posnetek razpenjene vode neposredno pod proizvodnim obratom podjetja, ki izdeluje poliuretanske pene, lepila, silikonska tesnila, dodatke za betone in druge premaze. Toda v TKK Srpenica odločno zavračajo namigovanja, da je šlo za kemične izpuste. »Izlitje je posledica gradnje logističnega centra. Pri tem se na območju nabira veliko prahu, saj smo izkopali več kot 20.000 kubičnih metrov zemlje, hkrati smo rezali tudi približno 20 metrov asfalta in nastali prah izpirali z vodo iz hidrantnega omrežja, ki je na koncu tudi končala v Soči. Ampak gre za naravne, nenevarne snovi, ki so se potem usedale na poti do reke,« je pojasnil direktor družbe Uroš Lozar.

V družbi so ogorčeni, da je posnetek pristal na spletu, ne da bi kdor koli najprej obvestil njih ali druge pristojne službe. »Od ljudi, ki jim je mar za Sočo, bi pričakoval, da nas obvestijo. Mi smo namreč prvi, ki bi ukrepali, če bi res šlo za onesnaženo izlitje, in aktivirali za to usposobljene ekipe. Seveda smo nato takoj preverili vse kontrolne točke in meritve niso pokazale nobenih odstopanj,« je poudaril. Odvzeli so tudi vzorec vode in ga preverili v svojem laboratoriju: »Ugotovili smo prisotnost zemljine. Laboratorij sicer ne omogoča zelo podrobne analize, toda mulj je še vedno tam in prepričan sem, da ga bodo inšpekcijske službe tudi preverile.«

Med največjimi v Posočju

Razpenjena hudourniška voda pod tovarno je sicer pogost, a vendarle naravni pojav, ki nastaja z izpiranjem krede, še poudarjajo. Kamnino so na tem območju prodajali že sredi 19. stoletja, medtem ko se je 70-letna tradicija TKK začela z rudnikom krede. Lozar je dodal, da družba deluje z vsemi okoljevarstvenimi dovoljenji, glavni dokument, nazadnje posodobljen aprila letos, pa TKK opredeljuje kot obrat manjšega tveganja za okolje.

Okoljevarstveno dovoljenje glede emisij vode za obratovanje iz leta 2012 določa dve izpustni mesti in parametre, ki jih morajo analize vode štirikrat na leto doseči. »Poleg tega imamo zaprte sisteme z lovilci olj in pretakališča. Poskrbeli smo, da možnost za kakršne koli nesreče zmanjšamo na minimum,« je sklenil.

TKK Srpenica je s skoraj 200 zaposlenimi ena največjih družb v zgornjem Posočju, lani pa je ob skoraj 51 milijonih evrov prihodkov ustvarila pet milijonov čistega dobička.