V Stični odprli razstavo o sv. Cirilu in Metodu

Čeprav ni trdnih dokazov, da sta moža hodila po sončni strani Alp, legende o njima govorijo drugače.

čet, 16.05.2013, 18:00

Stična - Ob 1150-obletnici delovanja svetih bratov Cirila in Metoda so danes v prostorih Muzeja krščanstva na Slovenskem odprli razstavo v počastitev njunega delovanja in spomina med slovanskimi narodi.

Avtor razstave in njen oblikovalec je kustus Tadej Trnovšek, ki jo je razdelil na dva dela, in sicer na slovanskega in slovenskega. Oba moža sta bila bizantinska misijonarja, ki sta v 9. stoletju pokristjanjevala Slovane. Življenje sv. Cirila in Metoda ter vpliv njunega delovanja na Slovence je v muzeju predstavljeno na 20 panojih.

Na območjih, kjer so bili Slovenci v preteklih stoletjih podvrženi nasilni asimilaciji večjih sosednih narodov, sta apostola dobila še dodaten nacionalni pomen. Papež Janez Pavel ll ju je leta 1980 razglasil za zavetnika Evrope. Sedemnajst let pred tem pa sta bila razglašena za zavetnika Slovanov.

Čeprav ni trdnih dokazov o delovanju bratov na ozemlju Slovenije, smo Slovenci oba apostola vzeli za svoja. Na to dokazujejo številna društva, cerkve, kapele, umetniška dela in nenazadnje tudi osebna imena. Trnovšek je povedal, da so se ohranile legende o njima v krajih, ki naj bi jih takrat obiskala, kar zlasti velja za Prekmurje in jugovzhodni del Štajerske (Haloze).

Legenda tudi pravi, da naj bi cerkev sv. Klemena v Mojstrani stala na kraju, kjer sta l. 867 ali 868 na poti v Rim prenočevala sv. brata Ciril in Metod. Papežu Hadrijanu II. sta namreč nesla relikvije papeža Klemena I., ki jih je sv. Ciril našel l. 860 na Krimu. V Rimu so brata zaradi tega še posebej prijazno sprejeli, papež Hadrijan II. pa je podprl njuno misijonsko dejavnost med Slovani in slovesno potrdil slovanske bogoslužne knjige.

Razstava bo na ogled do 25. avgusta letos. Današnje otvoritve pa sta se poleg predstavnikov kulturnega ministrstva in dijakov stiške srednje šole Josipa Jurčiča, med drugim udeležila tudi veleposlanika Češke in Slovaške, Petr Voznica in Marianna Oravcova.

Po otvoritvi razstave je imela dr. Vanda Babič iz Filozofske fakultete v Ljubljani predavanje o staro cerkveni slovanščini.

Prijavi sovražni govor