Tiskane izdaje
Virant je v preteklih dneh v državnem zboru in državnem svetu večkrat dejal, da pričakuje ugoden odziv namestnikov ministrov. Med drugim tudi zato, ker zakon upošteva priporočilo odbora, po katerem je koalicija razširila krog upravičencev do odškodnin tudi na tiste, ki so zaprosili za status po stari zakonodaji, a ga niso dobili, pozneje pa po novi zakonodaji zanj več niso zaprosili. Po navedbah Viranta gre za okoli 1200 ljudi.
Od tega, kako bo zakon ocenil omenjeni odbor, bo verjetno delno odvisno tudi to, kako bo zakon ocenilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Slednje je namreč junija lani Sloveniji naložilo, da mora v enem letu sprejeti odškodninsko shemo za izbrisane. Čeprav je Slovenija omenjeni rok zamudila, se je sodišče po nekaterih informacijah odločilo, da do sprejetja zakona ne bo obravnavalo novih tožb.
Kljub temu, da je zakon zdaj sprejet, pa bo, tako je na sredini seji državnega sveta ocenil Virant, evropsko sodišče najverjetneje odločilo o tožbi za premoženjsko škodo, ki jo od Slovenije zahtevajo Mustafa Kurić in še pet drugih izbrisanih. Omenjenim je namreč evropsko sodišče junija lani dosodilo po 20.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo, hkrati pa določilo, da se mora Slovenija z njimi v treh mesecih dogovoriti še za odškodnino za premoženjsko škodo. Ker dogovora ni bilo, so tako omenjeni izbrisani na evropsko sodišče vložili še zahtevo za premoženjsko škodo.
Odvetnik omenjenih Andrea Saccucci je v torek za STA pojasnil, da sodišče o zahtevi za zdaj še ni odločilo, prav tako pa nima informacij, kdaj bi to lahko naredilo.
Odbor namestnikov ministrov Sveta Evrope je problem izbrisanih sicer obravnaval že septembra, pa tudi na prejšnjih zasedanjih. Nazadnje je po takratnih navedbah Viranta sprejemanje zakona o odškodninah za izbrisane, pozdravil. Izbrisani pa se z zakonom ne strinjajo.
