Tiskane izdaje
Ljubljana − V dejavnosti trgovine bodo s 1. januarjem veljala nova pravila glede dela ob nedeljah in praznikih. Večina trgovin bo na »glavne« praznike zaprta, na ostale praznike bodo delavci dobili 250 odstotkov višjo urno postavko. Delavec bo lahko delal največ 15 nedelj v letu, a ne več kot dve na mesec, urna postavka bo kot zdaj višja za sto odstotkov.
Novosti glede organizacije delovnega časa določa aneks h kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine, ki so ga danes podpisali predstavniki delodajalcev in sindikatov v panogi. Kot so povedali na skupni novinarski konferenci v Ljubljani, se bo aneks začel uporabljati s 1. januarjem prihodnje leto, vendar le, če ne bo sprejet zakon ali predpis, ki bi neposredno ali posredno posegal v materijo, ki jo opredeljuje aneks.
Pogajalci so po besedah predsednice Trgovinske zbornice Slovenije Mariče Lah sledili ciljem, ki jih je poslanec Andrej Čuš v svojem predlogu novele zakona o trgovini povsem spregledal: Vsi gospodarski subjekti bodo oblikovali svojo novo ureditev na enakih izhodiščih, izjeme bodo resnično le izjeme, ki so zakonsko utemeljene, oskrba prebivalstva bo zagotovljena, delavci pa razbremenjeni in ustrezno nagrajeni. S tem so upoštevana ustavna načela svobodne gospodarske pobude, poštene konkurence in enakosti pred zakonom.
Na 10 praznikov zaprto
Trgovci delavcev ne bodo smeli razporediti na delo (kar pomeni, da bodo trgovine zaprte) na 1. januar, 8. februar, velikonočno nedeljo in ponedeljek, 1. maj, binkoštno nedeljo, 25. junij, 15. avgust, 1. november in 25. december.
Lahko jih bodo razporedili na 2. januar, 27. april, 2. maj, 31. oktober in 26. december. Bodo pa delavci za delo na praznik upravičeni do dodatka v višini 250 odstotkov urne postavke osnovne plače, medtem ko zdaj ta odvisno od praznika znaša 100 ali 200 odstotkov.
Največ dve nedelji na mesec in največ 15 nedelj v letu
Posamezni delavec bo lahko delal največ dve nedelji v mesecu in največ 15 nedelj v letu. Za to delo bo enako kot zdaj dobil dodatek v višini sto odstotkov osnovne urne postavke, novo pa je, da ne bo smel dobiti manj kot 5,40 evra bruto na uro.
»To ne pomeni, da bodo trgovine odprte le 15 nedelj v letu,« je dejala predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah. Trgovci bodo lahko imeli odprto vse nedelje v letu, bodo pa morali imeti dovolj delavcev, da bodo spoštovali omejitve.
Ob nedeljah in praznikih delodajalci ne bodo smeli razporediti delavcev, ki imajo otroke, mlajše od treh let, nosečnic in mater z do leto dni starim otrokom oziroma tistih, ki še dojijo, ter enega od staršev hudo bolnemu otroku ali otroku s telesno ali duševno prizadetostjo, ali tistih, ki živijo sami z otrokom in skrbijo za njegovo vzgojo in varstvo.
Omejitve na praznik in nedeljo ne bodo veljale za družinska podjetja, za bencinske servise in podobne dejavnosti zaradi javnega interesa ter delavce, ki delajo v okviru zaključenega proizvodnega procesa, povezanega s trgovsko dejavnostjo (npr. priprava in izdelava hrane, transport in distribucija, skladiščenje, lekarne).
Generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije pri ZSSS Ladislav Rožič je poudaril, da so se dogovorili tudi za sankcije za delodajalce, ki ne bi spoštovali omejitev, in sicer bi morali delavcem plačati 500-odstotni dodatek k osnovni plači.
Upajo, da se vlada ne bo odločila za zakon
»Vse to velja s pogojem, da vlada oziroma država z zakonom ali drugimi predpisi neposredno ali posredno ne poseže v katero koli materijo, ki je napisana v tem aneksu,« je poudarila Lahova.
Zato so danes o sklenitvi aneksa seznanili poslanske skupine, predsednika DZ, gospodarskega ministra in predsednika vlade, jim sporočili, da lahko prek socialnega dialoga rešijo vsa ključna vprašanja, ter izrazili upanje, da se vlada za zakon ne bo odločila.
V DZ je predlog novele zakona v trgovini, ki ga je vložil poslanec Andrej Čuš in bi se dotikal tudi obratovanja trgovin ob nedeljah. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je v sredo povedal, da so sami pripravljali spremembe tega zakona in da bodo zdaj rešitve vnesli z dopolnili k Čuševemu predlogu, saj da je problematika širša od te, ki so jo uredili v kolektivni pogodbi.
Če bo vlada vztrajala pri zakonu, bodo delavci izgubili vse bonitete, ki jim jih prinaša ta aneks, je dejala Lahova in potrkala na ministrsko vest.
Tudi sindikalna stran pričakuje, da bo vlada spoštovala socialni dialog in da se »pred volitvami ne bodo šli politikantstva in ne bodo nabirali puhlih volilnih glasov na podlagi zakona, ki ljudi pravzaprav rine v bedo«, je dejal Rožič.
Po njegovih besedah ne drži, da bi bile po Čuševem predlogu trgovine ob nedeljah zaprte; 80 odstotkov zaposlenih v dejavnosti bi moralo delati, saj predlog vsebuje vrsto izjem, ki bi jih lahko lokalne skupnosti izkoristile in imele trgovine odprte.
Do tri milijone evrov več stroškov pri večjih trgovcih
Spremembe, ki jih prinaša aneks, bodo po oceni trgovinske zbornice stroške dela pri manjših trgovcih zvišale za do 300.000 evrov, pri velikih pa za do tri milijone evrov na leto, je dejala Lahova. Dodala je, da nihče od članov zbornice ni izrazil bojazni, da bi moral zaradi sprememb odpuščati. Se pa lahko zgodi, da bodo morali dodatno zaposlovati.
V dejavnosti je po podatkih statističnega urada aktivnih več kot 100.000 oseb, po podatkih sindikata je zaposlenih okoli 84.000 oseb. Rožič je povedal, da ima okoli 40 odstotkov zaposlenih plačo blizu minimalne, 3500 pa jih prejema doplačilo, da dosežejo minimalno plačo. »Tega ne bi smelo biti,« je dejal in dodal, da jih v prihodnje v socialnem dialogu čakajo pogovori tudi o tem.
Podpisniki kolektivne pogodbe so na sindikalni strani Sindikat delavcev trgovine Slovenije pri ZSSS in Svet gorenjskih sindikatov, na delodajalski pa Trgovinska zbornica Slovenije, Sekcija za trgovino pri ZDS in Podjetniško-trgovska zbornica pri GZS.
Kaj pa podjetja?
Povprašali smo tudi, kako bodo v podjetjih udejanjili sporazum, kakšne bodo posledično spremembe obratovalnega časa in koliko se bodo povečali stroški dela.
Najbolj določni so bili v Hoferju. Pravijo, da se s podpisanim sporazumom o nedeljskem delu ne strinjajo, češ da delno škoduje interesom zaposlenih: »Nove omejitve dela ob nedelja bodo namreč nepravično omejile tiste posameznike, ki si želijo delati več nedelj, kot jih dovoljuje nov sporazum. Tako kot do sedaj, se bomo pri Hoferju tudi v prihodnje trudili približati navadam kupcev in jim omogočiti nakupovanje tudi ob nedeljah.«
Plačilo za nedeljsko delo tudi po aneksu ostaja enako, kot je bilo dosedaj. Delavci dobijo 100 odstotkov dodatka na urno postavko, kar znaša med 8 in 9 evrov na uro. To pomeni, da so že dozdaj prejemali za od 48 do 67 odstotkov več kot je minimum po novem sporazumu.
Bodo pa nova določila terjala organizacijske prilagoditve, zato bodo v prihodnje primorani manjkajoče kadrovske kapacitete nadomeščati tudi s študentskim delom. Tega do sedaj v Hoferju skoraj ni bilo.
Direktor Bauhausa Samo Kupljen je povedal, da njihove trenutne kadrovske zmogljivosti ne zadoščajo za to, da bi lahko imeli vse nedelje odprto. Novih delavcev ne bodo zaposlili, ampak bodo nedeljski obratovalni čas prilagodili kupcu in okolju v vseh centrih. Stoški dela se bodo zaradi nove kolektivne pogodbe povišali, za koliko, Kupljen ne pove.
V Lidlu vpliv anaksa na poslovanje še preučujejo, za zdaj ne predvidevajo nobenih posebnih ukrepov.
