Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav se na kliničnem oddelku za travmatologijo UKC trudijo po svojih najboljših močeh in delajo noč in dan, so morali decembra več kot 80 operacij odpovedati. Razlog? Zaprtje operacijskih dvoran v stavbi »stare travme« meseca novembra.
V stavbi travmatologije na Zaloški cesti 2 v sklopu Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so novembra zaradi dotrajanosti zaprli operacijske dvorane. Skupaj z dvema dvoranama, ki so ju zaprli lani avgusta v bolnišnici Petra Držaja v Šiški, deluje UKC zdaj že s petimi operacijskimi dvoranami manj.
Kirurgi travmatologi zato zdaj operirajo 12 ur dnevno, pa tudi ponoči v času dežurstev. Zaradi zaprtja njihovih operacijskih dvoran gostujejo tudi v dvoranah treh drugih kliničnih oddelkov. Ali zaradi tega odpadajo operacije na teh oddelkih, ne vemo, na travmatologiji pa so decembra morali odpovedati več kot 80 bolnikov, ki so bili naročeni na odstranitev osteosintetskega materiala (kovinskih vsadkov), saj sicer ne bi mogli operirati vseh poškodovancev, ki jih pripeljejo k njim naravnost »s ceste«.
V UKC ne vedo, kdaj bodo bolniki lahko prišli na vrsto za odstranitev kovinskih vsadkov, novih bolnikov pa sploh ne naročajo. Travmatologija, ki jo poznamo tudi pod imenom »kirurška urgenca«, sprejema sicer najtežje poškodovance iz vse države. Kadar so težave na tem oddelku, je to znak za alarm.
»Vse poškodovance in vse nujne bolnike nam za zdaj uspe operirati. Toda nujno je čim prej prenoviti naše operacijske dvorane in dokončati novo urgenco, da se bodo razmere normalizirale,« je povedal kirurg prof. dr. Matej Cimerman, predstojnik kliničnega oddelka za travmatologijo.
Manj operacijskih dvoran, 80 odpadlih operacij
Operacijske dvorane so zaprli pred prihodom mednarodne akreditacijske komisije, saj UKC akreditacije v takšnih razmerah ne bi dobil, so menili v UKC. »Akreditacija je bila neposredni povod, a prenova dvoran je nujna. Res je, da smo dolga leta operirali v takšnih razmerah, vendar si Slovenec tega ne zasluži. Klimatske naprave, in s tem izmenjava zraka, niso delovale pravilno, ni bilo urejenih prebujevalnic, križale so se čiste in nečiste poti,« je povedal prof. dr. Matej Cimerman, ki je od lanskega maja predstojnik Kliničnega oddelka za travmatologijo.
Ko smo ga poklicali, je dejal, da ni pravi čas za ta članek, saj je Univerzitetni klinični center ravnokar dobil novega strokovnega direktorja prof. dr. Sergeja Hojkerja, od katerega veliko pričakujejo in ki je že povedal, da si bo UKC prizadeval težavo odpraviti čim prej. A se je dr. Cimerman strinjal z našimi informacijami, »da je zadeva res huda«.
Travmatološki oddelek je tisti, na katerega pripeljejo poškodovance naravnost s ceste. Kadar je ta dejavnost motena, je ogrožen občutek varnosti v celotni državi. Sogovornik je povedal, da poškodovance še zmorejo operirati pravi čas, in ni povsem potrdil naših podatkov izpred dveh tednov, da nekateri tudi več dni čakajo na operacijo, kar bi bilo strokovno nedopustno.
»Če imate ta podatek, se je to morda zgodilo v kakšnem dnevu, ko je bilo poškodovancev res veliko. Srečo imamo, da je zima mila in je nesreč manj. Bojimo se poledice in snega, predvsem pa me zelo skrbi, kaj bo spomladi, ko bodo nesreče z motorji, z delovnimi stroji in padci z delovnih odrov, od koder nam pripeljejo najhuje poškodovane,« je dejal predstojnik Cimerman.
Kirurgi travmatologi operirajo od jutra do večera
Na izredne razmere so se prilagodili tako, da travmatologi v manjšem številu dvoran operirajo od jutra do večera, torej 12 ur, seveda pa tudi ponoči, v času dežurstev. Travmatologi izmenično gostujejo tudi v operacijskih dvoranah plastične, abdominalne in torakalne kirurgije ter v operacijski, ki je sicer namenjena dnevni kirurgiji. Na vseh teh kliničnih oddelkih je torej treba delo prilagoditi poškodovancem, ki na operacijo ne smejo čakati. Na prvi pogled se zdi, da je to uspešna racionalizacija, toda sogovornik je povedal, da to ni optimalno ne za bolnike ne za zaposlene, tudi zato, ker ni dovolj kirurgov za dvoizmensko delo.
Kljub velikemu trudu, da bi premostili težke razmere, pa so decembra morali odpovedati več kot 80 operacij, pri katerih bi morali odstraniti osteosintetski material, torej kovinske vsadke, ki jih je treba odstraniti nekaj časa po operaciji. Po medicinski doktrini se ti odstranjujejo od osem do deset mesecev po operaciji hrbtenice ter po letu in pol do dveh letih po operaciji podlahti in goleni. Po operaciji medenice, srednjega dela stegnenice, intramedularnih žebljev znotraj sklepov se ne odstranjujejo, razen v nujnih primerih, denimo ob vnetju in pri otrocih. Kdaj bodo odpovedani bolniki prišli na vrsto, v UKC ne vedo, saj zdaj sploh nič ne naročajo, prvi možni datum pa je maj 2015.
Prof. dr. Cimerman je povedal, da so se odločili za odpoved operacij za odstranitev osteosintetskega materiala, ker so najmanj nujne, vse, ki so medicinsko nujne, pa še vedno operirajo. Toda klinični oddelek za travmatologijo, ki je v prvih devetih mesecih lani presegel dogovorjeni in plačani program dela z ZZZS za 33 odstotkov pri endoprotezi kolkov, za 50 odstotkov pri operacijah ramen, za 32 odstotkov pri hrbtenicah in za 40 odstotkov pri artroskopijah kolen, dogovorjenega števila odstranitev osteosintetskega materiala ne bo dosegel.
Lahko se zgodi, da bo zdravstvena blagajna (ZZZS) zaradi neizpolnitve programa prihodnje leto UKC program »vzela« in ga prenesla komu drugemu, morda zasebnikom. To bi bil absurd, saj menda ravno te operacije prinašajo »nekaj dobička«, česar nam v UKC sicer niso potrdili.
»Upamo, da bodo operacijske dvorane obnovljene čim prej. Če bi bile včeraj, bi bilo ravno prav. Nujno je tudi, da dokončajo novo urgenco. Ne moremo kar naprej delati pod pritiskom. Potrebujemo mir, da bi se lahko strokovno razvijali,« je dejal prof. dr. Matej Cimerman.
