Tiskane izdaje
Ljubljana – »Oče naju je s sestro peljal v stričevo hišo, kjer so naju čakale starejše ženske, ki so si naju ogledovale, spraševale, koliko sva stari, ali sva že imeli moškega. Pisalo se je leto 2006 in oče je za naju dobil pet tisoč evrov,« je opisala danes 27-letna Valentina. Njena zgodba, povzeta v knjigi Prodano življenje, dokazuje, da se z ljudmi trguje tudi v Sloveniji.
Valentina, Rominja, rojena v Mariboru, je v svoji biografiji opisala pretresljivo zgodbo ponižanj in nasilja. Kot pojasnjujejo v društvu Ključ – Centru za boj proti trgovini z ljudmi, je Slovenija država izvora za nekaj naših državljank in državljanov, država prehoda predvsem za žrtve prisilnega beračenja in namembna država za precejšnje število tujih delavk in delavcev, izkoriščanih v različnih sektorjih (gradbeništvo, masažni saloni, hoteli in restavracije, avtoprevozniki …). »Še vedno je ena izmed bolj pogostih oblik prisilna prostitucija. Veliko je tudi prisilnih porok mladoletnih romskih deklic v nekaterih romskih skupnostih ter delovnega izkoriščanja otrok in odraslih (gradbišča, masažni saloni, storitveni sektor …).«
Novodobno suženjstvo
Pojmovanje trgovine z ljudmi je sicer povezano z različnimi definicijami, najpogostejša in v splošnem pojmovanju prepoznavna opredelitev trgovine z ljudmi pa je trgovina z ženskami in otroki, kot posebej občutljivi kategoriji ljudi z namenom spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja. Vendar je trgovanje z ljudmi poleg tega namenjeno tudi potrebam novodobnega suženjstva, izkoriščanja delovne sile, beračenja, trgovini z organi in podobno, poudarjajo na generalni policijski upravi, kjer pa Slovenije ne zaznavajo kot države izvora žrtev trgovine z ljudmi, ampak le kot tranzitno in ciljno državo.
Zaradi svoje geografske lege je Slovenija tranzitna država za državljan(k)e držav predvsem z območja jugovzhodne Evrope, nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze, ki navadno potujejo v druge države EU (Italijo, Francijo, Nemčijo, …) ter za državljan(k)e držav EU (Slovaške, Bolgarije in Romunije), in sicer za organizirano beračenje. Ciljna država pa smo za dekleta držav z vzhoda in iz Južne Amerike (Ukrajine in Dominikanske Republike), z začasnim prebivališčem in delovnim dovoljenjem. »Zaposlujejo se v nočnih lokalih, kot plesalke, animatorke ... in so v nadaljevanju izkoriščana v prostituciji oziroma drugih oblikah spolnih zlorab«. Prav tako pri nas končajo ženske z območja EU (Slovaške, Madžarske in Romunije) ter Južne Amerike (Brazilije), ki za vstop v EU ne potrebujejo vizuma in pri nas večinoma nimajo urejenega začasnega prebivanja, niti niso zaposlene in ustrezno socialno in zdravstveno zavarovane. »Te se pri nas ukvarjajo s prostitucijo (v stanovanjih in hotelih),« medtem ko državljani Slovaške, Bolgarije in Romunije končajo kot žrtve prisilnega dela – beračenja, pojasnjujejo na policiji.
Malo prijav
Kar zadeva obravnavo kaznivih dejanj, policija opaža podoben trend kot v preteklih letih. »Prijave kaznivih dejanj s področja trgovine z ljudmi so glede na druga zaznana kazniva dejanja zelo redke, zato so odkrita kazniva dejanja najpogosteje rezultat samoiniciativnosti in izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov policije«.
Policija v povezavi s trgovino z ljudmi preiskuje v povprečju štiri kazniva dejanja trgovine z ljudmi na leto, približno petnajst kaznivih dejanj zlorabe prostitucije in približno eno dejanje prisiljevanja v suženjsko razmerje. »Pri tem so najpogosteje zaznane in preiskovane oblike izkoriščanja žrtev trgovine z ljudmi v povezavi z zlorabo prostitucije in drugih oblik spolnega izkoriščanja v nočnih lokalih, prisilnega dela v obliki prisilnega beračenja in prisilnega izvrševanja kaznivih dejanj. Kot žrtve so bili najpogosteje obravnavani državljani Romunije, Bolgarije, Ukrajine, Dominikanske republike in Slovaške.«
V letnih poročilih vladne medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi so lani našteli kazenske postopke zoper 15 osumljencev, ki jih je obravnavala policija, oziroma devet ljudi, ki jih je obravnavalo tožilstvo (razlike so zaradi časa zapisa, saj kazenski postopki praviloma trajajo več let); izrečeni sta bili dve obsodbi. V 2012 je bilo izrečeno osem obsodb (potekalo je 23 kazenskih postopkov, ki jih je obravnavala policija, oziroma 27 tožilstvo), v 2011 pa je potekalo skupno 15 postopkov zaradi trgovine z ljudmi in prisiljevanja v suženjsko razmerje, izrečeno pa je bilo šest obsodb, v katerih je sodišče spremenilo pravno kvalifikacijo iz trgovine z ljudmi v kaznivo dejanje zlorabe prostitucije. V letu 2010 sta bili izrečeni dve obsodilni sodbi za trgovino z ljudmi, dve za prisiljevanje v suženjsko razmerje in šest za zlorabo prostitucije.
***
Podrobno o tem, kako delodajalci izkoriščajo delavce in zakaj temu tudi rečemo trgovina z ljudmi, lahko preberete danes ob 10:00 v prispevku "Delodajalci vedo, da vsak evro nekaj pomeni, in to izkoriščajo."
