Valobran 3 zgrajen, problem je zdaj pomol B

Izola – V Marinvestu, ki upravlja izolsko marino, so izpolnili obljubo in pravočasno zgradili valobran 3, ki ga bodo uradno odprli danes. To bi bila lahko pika na lani urejene odnose z občino, toda direktor Marinvesta Enrico Galassi pravi, da občina še ni izpolnila vseh obvez za začetek gradnje pomola B.

Valobran 3 so kot nadaljevanje ribiškega pomola začeli graditi že leta 2002, vendar je Marinvest zaradi sporov z občino dela kmalu prekinil. Na pol dograjen je pod vodno gladino ogrožal plovila na poti v izolsko pristanišče ali iz njega. Zdaj ko je zgrajen, za več kot 160 metrov podaljšuje približno 120 metrov dolg ribiški pomol ter marino in komunalne priveze na celotnem območju med mestom in Simonovim zalivom varuje pred tramontano. S skoraj štiri metre široko pohodno površino je postal del novega izolskega sprehajališča.

Z valobranom je Marinvest izpolnil vse obveznosti do izolske občine. V marca lani doseženi poravnavi po več kot 20 letih pravdanja – tudi pred evropsko komisijo in ustavnim sodiščem – je občini plačal 1,108 milijona evrov uporabnine za nazaj in ji izročil pet plavajočih pomolov, vrednih 427.000 evrov. V približno desetih mesecih je dogradil še pomol, ki je brez DDV stal 1,34 milijona evrov, občini pa redno plačuje tudi 240.000 evrov koncesnine, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in zakupnine za nekaj zemljišč.

Spor z Ribo ovira za gradnjo pomola

Zdaj ko je valobran zgrajen, bi občina lahko podaljšala pet plavajočih pomolov in pridobila od sto do dvesto komunalnih privezov, izolska marina pa bi lahko zgradila pomol B za 150 do 200 dodatnih privezov. Toda Enrico Galassi nam je včeraj povedal, da tega načrta še ne morejo uresničiti, ker se občina pravda z družbo Riba za 70 metrov obale med marino in pomolom B: »Dokler občina ne bo rešila spora, ne bomo mogli graditi pomola B. Država nam pošilja račune za vodno povračilo, 70 metrov obale pa na tem mestu v neposredni bližini pomola B izkorišča nekdo tretji.«

Poslovni podatki kažejo, da ima Marinvest na leto zdaj 2,8 milijona evrov prihodkov, poleg občine, ki ji plačuje 240.000 evrov koncesnine, je lonček pristavila še država, ki zahteva 280.000 evrov vodnega povračila. V Marinvestu opozarjajo, da je tako visok znesek diskriminatoren, saj je sedemkrat višji, kot je predviden za občine. Ker tem ni treba plačevati koncesij, nastaja nelojalna konkureneca, so prepričani v Marinvestu: »Razmere v marinah so se precej spremenile. V zadnjih letih ustvarimo petino manj prihodkov, odšlo je 180 plovil, od tega polovica na komunalne priveze, druga v glavnem v Hrvaško. S podobnimi težavami se srečujejo italijanske severnojadranske marine, višjih cen si zato ne moremo privoščiti.«

V Marinvestu si prizadevajo urediti odnose z občino, da bi čim lažje našli interesente za marino, katere vrednost ocenjujejo na 28 milijonov evrov. »Resnih kupcev še nismo srečali. Če kdo govori, da bo v takšnih razmerah zlahka prodal marino, je to bolj zato, da bi potolažil banke upnice,« je prepričan Galassi.