Tiskane izdaje
Danes se je pod sloganom Ne v našem imenu! ob 16. uri na Prešernovem trgu zbralo med 200 in 300 nasprotnikov trgovinskih sporazumov Ceta in TTIP. Množica protestnikov, ki so v rokah držali transparente, na katerih je pisalo »Zaprte meje ljudem, prosta pot korporacijam!« in »Ne trgujte z demokracijo!«, se je po zboru začela pomikati proti državnemu zboru.
»Tukaj smo, da prenesemo sporočilo vladi in državnemu zboru. Stop Ceta!« je v imenu organizatorjev poudaril Andrej Gnezda iz nevladne organizacije Umanotera. Dodal je, da se bodo v teh dneh po vsej Evropi odvijali podobni protesti.
Eden od govorcev na protestu je bil tudi evropski poslanec Igor Šoltes, ki je v svojem govoru opozoril, da podpis omenjenih trgovinskih sporazumov pomeni »kapitulacijo demokracije« in »predajo suverenosti«. Dodal je še, da čeprav je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker v včerajšnjem govoru o stanju Unije dejal, da posluša državljane, jih »očitno ne sliši, četudi jim prisluhne«.
Protest je organizirala Koalicija proti tajnim sporazumom, ki združuje več kot 20 slovenskih civilnodružbenih, nevladnih in političnih skupin. V vabilu na protest so zapisali, da nasprotujejo kakršnemukoli sporazumu, ki postavlja pravico korporacij do dobička nad pravice državljanov. »Skupaj bomo pred državnim zborom zahtevali, da naši poslanci zastopajo naše interese in zavrnejo sporazum Ceta«, so zapisali.
Prizor z današnjega protesta. Foto: Leon Vidic7Delo
Ceta (Comprehensive economic and trade agreement) je trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Kanado, o katerem so se nedavno zaključila pogajanja. Namen je odprava tarif, predpisov in drugih ovir, ki omejujejo prosto trgovino in investicije med omenjenima partnericama. V koaliciji opozarjajo, da je Ceta le druga plat sporazuma TTIP, ki prek mehanizma za reševanje sporov (ICS) ameriškim korporacijam podeljuje pravico, da preko svojih kanadskih podružnic »našo vlado zaradi njenih odločitev tožijo na posebnih arbitrarnih sodiščih« in ki »prinaša paralelni pravni sistem, do katerega ne sežejo državni zakoni in kjer lahko (izključno) tuji investitorji tožijo državo, če jim kakšna državna določba ne ustreza«.
Kot je za STA pojasnil Gnezda, Ceta posega na ključna področja življenja vsakega posameznika. »Od tega, koliko nam bodo še dostopne osnovne storitve, do tega, kakšno hrano bomo uživali, v kakšnem okolju bomo živeli, kakšne bodo naše socialne pravice, ali bomo še bolj zašli v prekarizacijo dela in tako naprej,« je izpostavil. Med najbolj spornimi določili je izpostavil ravno ICS ter določbe na področju gensko spremenjenih organizmov, prehranske varnosti in komercialne rabe vodnih virov. Po njegovem je zelo nevarno tudi dejstvo, da sporazum prinaša liberalizacijo vseh storitev z izjemo tistih, ki so izrecno navedene. »To pomeni, da bodo storitve, ki danes sploh še ne obstajajo, podvržene zgolj pravilom trga in sporazuma,« je dejal Gnezda.
Sporazum Ceta je trenutno na ključnem delu svoje poti. Na ravni Evropske unije se usklajujejo še zadnja določila glede začasne rabe, prihodnji teden pa naj bi v Bratislavi na neformalnem zasedanju trgovinskih ministrov držav EU že dosegli neuradni politični dogovor o tem, kako bodo postopale države. Po besedah Gnezde naj bi šla Ceta do konca meseca v razpravo ali odločanje tudi v slovenskem parlamentu. Uradno naj bi sicer Ceto 18. oktobra podpisali zunanji ministri EU, 27. oktobra pa naj bi na vrhu EU-Kanada sledil še formalni svečani podpis.
