Tiskane izdaje
Ljubljana – Na petem razpisu za turistični spominek Mestna občina Koper med 27 predlogi ni izbrala nobenega.
Ljubljana pod zaščitnim znakom ljubljanskega zmaja že dvanajst let načrtno razvija ljubljanski spominek, več skupin izdelkov s to oznako.
Večina mestnih občin pa se ne more pohvaliti z uradno izbranim spominkom – niti prizadevajo si ne posebno, da bi ga dobile.
Niti Turistična zveza Slovenije že štiri leta ne pripravlja več letnih natečajev za iskanje najboljših spominkov, njena sekcija Združenje spominkarjev Slovenije pa že dve leti ne deluje. »Država bi za to pomembno gospodarsko panogo morala dati konkretno spodbudo,« je prepričan predsednik sekcije Marjan Starc, ki opozarja, da tudi sekcija za spominkarstvo, domačo in umetnostno obrt pri obrtni zbornici počasi zamira. »Sam ne vidim nobenega organa, ki bi se spominkarstva profesionalno lotil.«
»Potrebujemo trden spominkarski sistem oziroma piramido, ki bo omogočila red in preglednost na tem področju ter določila nosilne produkte za turistične kraje, regije in državo,« predlaga dr. Janez Bogataj, ki je to izhodišče pripravil tudi za posebno spominkarsko strategijo iz leta 2008.
Marjan Starc pravi, da v sosednjih državah turisti kupijo petkrat več spominkov kot pri nas. Raziskava, ki so jo opravili pred petimi leti, razkriva, da je malo manj kot 2,5 milijona turistov v Sloveniji kupilo 200.000 majic s tržno znamko slovenskega turizma in zanje plačalo dva milijona evrov. Ker proizvodna cena ni presegla štiri evre, so prodajalci samo z majicami zaslužili 1,2 milijona. Prav majice, kape, magnetki in drugi drobni predmeti so najbolje prodajani spominki pri nas. »Najboljši spominek je tisti, ki je prodan in plačan,« poudarja Starc in dodaja, da je pri nas med prodanimi spominki 95 odstotkov kiča.
Od situle do kupice
Med mestnimi občinami ima uradni turistični spominek Novo mesto. »Od leta 2006 je to situla. Na pobudo Dolenjskega muzeja je občinski svet poimenoval Novo mesto z nazivom 'Novo mesto, mesto situl',« pojasnjuje Marko Habjan z zavoda za turizem. »Situla kot spominek je izdelana iz različnih materialov: stekla, bakra in najpogosteje gline. Originalu je v bronu, situla ali njeni detajli pa se upodabljajo tudi kot motiv na majicah, razglednicah, tiskovinah, magnetih, obeskih, zastavicah, priznanjih,« pravi Habjan. Vodja TIC Novo mesto Irena H. Hussein je povedala, da se je kljub slabšemu obisku lani prodaja spominkov povečala za 12 odstotkov.
V Novi Gorici od lani uporabljajo celostno podobo GO in napis »Nova Gorica nova doživetja«, to so zasnovali v Studiu Ajd. Z njo predstavljajo mesto tako na turističnih spominkih kot na promocijskih materialih in protokolarnih darilih. »O v besedi 'GO' predstavlja spremenljivko, ki jo po potrebi zamenjujemo z različnimi prepoznavnimi fotografijami: vrtnica, grozdje, goriški radič, češnje ...« pravi Nika Simoniti Jenko, koordinatorka v kabinetu župana.
»Zavod za turizem Kranj je s pomočjo kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, oblikovalca Leona Rebolja in keramičarke Barbe Štembergar Zupan oblikoval komplet daril. Nanašajo se na najdbo keramičnih kupic, ki jih je ob obisku mesta opazil tudi Valvazor,« pravi direktorica Natalija Polenec. Priznava, da prodaja »ne poteka najbolje«, približno dvesto jih na leto podarijo kot protokolarna darila občine ali zavoda.
Mestne občine Celje, Maribor, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Ptuj in Velenje nimajo uradnih turističnih spominkov. Celjani najpogosteje uporabljajo grofe Celjske, občina pa za protokolarna darila film o Frideriku in Veroniki, kozarec Barbare Celjske ali knjige o bogati celjski zgodovini. V Mariboru turisti poleg manjših praktičnih predmetov kupujejo steklenice vina. »Edinstven spominek je uokvirjen list Stare trte v različnih velikostih, ki spada med dražje spominke in je največkrat kupljen kot poslovno darilo,« pravi Vesna Male v mariborskem zavodu za turizem: »Primer uspešnega na razpisu izbranega izdelka je skodelica s pokrovom, ki simbolično izvirno predstavlja Lent s Sodnim stolpom in Staro trto.«
»V Slovenj Gradcu so med najpogostejšimi spominki Tisnikarjev vran iz gline (avtorica Ana Marija Juvan), stekleni krožniki ali obtežilniki z grbom ali podobo skladatelja samospevov Huga Wolfa (Matijaž Gostečnik) in golob miru iz gline (Ana Marija Juvan),« pravi Marija Lah z javnega zavoda za turizem in šport. V Murski Soboti imajo v kristalno kocko vgraviran baročni portal gradu za protokolarno darilo, ki pa ni naprodaj kot spominek. Turisti lahko kupujejo lectova srca, lončarske in druge izdelke. V povezavi z nekaterimi drugimi evropskimi mesti pripravljajo posebni turistični znački, ki ju bodo zbiratelji lahko kupili le v mestu izdajatelju, bližnje načrte razkriva Brigita Perhavec, vodja zavoda za kulturo in turizem.
Čeprav se na Ptuju zdi, da je miniatura kurenta uradni spominek, pa za to ni bil nikoli potrjen. Nekaj replik muzejskih predmetov ponujajo v muzejski recepciji, obiskovalci pa za spominek pogosto kupijo steklenico haloškega vina. Velenjčani obiskovalcem ponujajo potiskane majice in lončke s posrečenim stavkom njihovega 6 pack Čukurja: Ni živl'eja brez Vele'ja!
Koper vsako leto menjuje svoje protokolarno darilo in izbrani spominek, vendar sta to vedno »županovo vino« in »županovo oljčno olje«. »Letošnji dobitnik naziva županovo vino je Matjaž Babič, naziv županovo oljčno olje pa je prejel Rok Glavina,« pojasnjuje Marina Jelen iz MO Koper.
