Večina sumov zaradi davčne zatajitve

Ljubljana – Urad za preprečevanje pranja denarja je leta 2014 prejel 4406 sporočil o gotovinskih nakazilih nad 30.000 evrov v države, v zvezi s katerimi obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma. Število in vrednost nakazil sta se v primerjavi z letom pred tem zelo povečala in znašata več kot 571 milijonov evrov. Vzroke za povečanje in druge ugotovitve urada nam je pojasnil direktor Darko Muženič.

V uradu ugotavljajo, da je vzrok za povečanje nakazil zaradi uvrstitve Bosne in Hercegovine na seznam držav, v zvezi s katerimi obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja. Leta 2014 je bilo v Bosno in Hercegovino izvršenih 1451 nakazil v skupnem znesku več kot 182 milijonov evrov, kar je dobrih 37 odstotkov vseh nakazil.

Zakaj je leta 2014 urad prejel kar 22 odstotkov manj podatkov o gotovinskih transakcijah kot leto prej?

Po naši oceni je vzrok za to najverjetneje spreminjanje načina izvajanja transakcij. Na uradu smo že pred časom ocenili, da se bo z razvojem finančnega sistema, novimi finančnimi produkti, uvedbo elektronskega bančništva in tako dalje uporaba gotovine v daljšem časovnem obdobju zmanjšala.

Posledično se je zmanjšalo tudi število prijav sumljivih transakcij?

To se je prav tako najbolj zmanjšalo v bančnem sektorju. Tudi v zvezi s tem je treba poudariti, da je 480 prijavljenih sumljivih transakcij še vedno zelo veliko glede na število prijav v daljšem časovnem obdobju. Bolj kot samo zmanjšanje števila prijav leta 2014 je skrb vzbujal izjemen porast števila prijav v letih 2010–2013, ko se je to povečalo z 233 na 600, k čemur so največ pripomogle prijave iz bančnega sektorja. Urad je za navedeno obdobje ugotovil, da je šlo pri prijavah za nekatere nedoslednosti. Ista oseba je bila prijavljena večkrat, iz prijav je bilo razvidno, da gre za druge nepravilnosti pri poslovanju strank, ne za pranje denarja in podobno.

Kljub temu je urad zaključil več obravnav kot leto prej. Kaj je razlog za to?

Število prijav sumljivih transakcij in število zaključenih zadev nista nikoli v korelaciji. V končni izdelek, ki za urad pomeni konec obravnave, je namreč lahko vključenih več posameznih prijav sumljivih transakcij (en izdelek vsebuje več prijav), poleg tega pa nekatere prijave ali posamezne zadeve zahtevajo veliko več časa za reševanje kot eno leto, da so zbrani vsi potrebni podatki (predvsem tisti z mednarodnim elementom). Leta 2014 se je, na primer, polovica ugotovitev urada nanašala na prijave, prejete leta 2014, medtem ko se je druga polovica zaključenih obravnav nanašala na prijave iz let 2011, 2012 in 2013.

Katere tehnike pranja denarja prevladujejo? Ali so se v primerjavi s preteklimi leti kaj spremenile?

Tako v Sloveniji kot tudi v tujini kot glavna tehnika pranja denarja še vedno prevladuje dvig gotovine.

Pred nekaj leti ste zaznali veliko povečanje družb, za katere ste ugotovili, da so bile ustanovljene za utajevanje davka na dodano vrednost. Kako je s tem zdaj?

Število zadev, v katerih ugotavljamo razloge za sum storitve drugih kaznivih dejanj (informacij, ki niso vezane na pranje denarja ali financiranje terorizma), je vsako leto več. Večina oziroma okoli 75 odstotkov informacij, posredovanih pristojnim organom leta 2014, se nanaša na ugotovljene sume storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve. Informacije, v katerih izkazujemo sume davčne zatajitve, lahko glede na vrsto davka razdelimo na utaje oziroma neupravičene zahteve za vračilo DDV, utaje kapitalskih ali drugih dobičkov iz premoženje ter utaje več vrst davkov.

V prvem primeru gre za utaje davkov, povezane z DDV, pri čemer urad sklepa na navedeno kaznivo dejanje na podlagi izvajanja nenavadno veliko gotovinskih transakcij zadnjega podjetja v verigi. Ta podjetja običajno ne opravljajo nobene dejavnosti. V zvezi z njimi v zadnjih letih zaznavamo zmanjšanje števila naših informacij, po katerih naj bi bil oškodovan proračun Republike Slovenije, in povečevanje števila primerov, v katerih se je utaja davka menda zgodila v drugi državi.

V drugem delu gre za posameznike, ki razpolagajo s precejšnjim premoženjem, ki pa ga glede na podatke Fursa niso prijavili kot osebni dohodek. Pri tem prednjačijo posojila, pri katerih podjetja posodijo sredstva svojemu ustanovitelju, pri čemer je tako posojilo le krinka za izplačilo dobička.

Tretji del pa so podjetja, ki sicer opravljajo neko dejavnost (navadno gre za storitvene dejavnosti, na primer gradbeništvo), vendar celotnega poslovanja ne knjižijo v svojih poslovnih knjigah. Pri teh podjetjih gre po navadi za zatajitev več različnih vrst davkov (DDV, davek od dobička, socialni prispevki …).

Spodbudne podatke beležite glede povečanja števila postopkov v zvezi s pranjem denarja.

Urad je osrednji organ za zbiranje podatkov v zadevah, povezanih s pranjem denarja in financiranja terorizma, zato od policije, tožilstva in sodišč redno prejema podatke o stanju teh zadev. Na podlagi teh podatkov urad izdeluje analize, ki jih predstavi organom pregona. Urad je v obdobju 2009–2011 poleg rednega sodelovanja na usposabljanjih policije izvedel tudi 60 ur usposabljanj na področju pranja denarja in financiranja terorizma za kriminaliste policijskih uprav in Nacionalnega preiskovalnega organa. Poudariti je treba, da je povečanje števila postopkov, povezanih s pranjem denarja, rezultat dela in truda vseh deležnikov tega postopka – urada, organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, sodišč.

Čeprav se je število obsodilnih sodb povečalo, je to še vedno majhno. Kaj menite, zakaj je tako?

Število sodb se je v zadnjih letih močno povečalo in je glede na velikost države primerljivo s številom sodb večine evropskih držav.

Kljub temu v uradu ocenjujete, da so postopki od vložitve kazenske ovadbe do končne odločitve sodišča še vedno predolgi. V nekaterih zadevah oprostilnih sodb so postopki trajali tudi osem ali devet let. V nekaj zadevah, v katerih je začasno zavarovano ali zaseženo premoženje, pa še niso končani postopki, ki so se začeli pred letom 2003. Kakšen je finančni izkupiček vseh teh sodb in kakšen je obseg vseh sumljivih transakcij?

Po naših podatkih je bilo do konca leta 2014 skupaj izrečenih 45 pravnomočnih sodb zaradi storitve kaznivega dejanja pranja denarja. V teh sodbah je bilo obsojenih 62 fizičnih oseb in dve gospodarski družbi. Proti 35 osebam so bile izrečene zaporne kazni v povprečnem trajanju 20 mesecev in 26 pogojnih kazni. Poleg tega so sodišča odredila še odvzem sredstev v skupnem znesku 6,6 milijona evrov ter izrekla tudi stranske denarne kazni v skupnem znesku 953.910 evrov. Obseg sredstev v vseh zadevah, ki so bile končane in posredovane ustreznim organom zaradi suma storitve kaznivega dejanja pranja denarja, je leta 2014 znašal več kot 175 milijonov evrov in tri milijone ameriških dolarjev.