Tiskane izdaje
Zaradi pojava virusa aviarne influence v Sloveniji, za katerim so doslej umrli štirje labodi, ni treba ustvarjati preplaha, meni vodja Nacionalnega referenčnega laboratorija za aviarno influenco asist. dr. Brigita Slavec. Sumljivih smrti perutnine v Sloveniji za zdaj ni bilo, vendar se morajo rejci zavedati velike nevarnosti virusa za ptice in dosledno upoštevati varnostne ukrepe, da ga ne bi zanesli v svoje jate.
Nacionalni veterinarski inštitut od leta 2004 redno testira vse poginule prostoživeče ptice na prisotnost virusa aviarne influence in enkrat letno tudi vse matične jate kokoši, kokoši nesnice in purane na prisotnost protiteles proti virusu aviarne influence.
Kaj je aviarna influenca (AI)?
Aviarna influenca ali tako imenovana ptičja gripa je kužna bolezen perutnine in ptic, ki jo povzročajo virusi influence tipa A, najpogosteje virusi podtipa H5 in H7. Viruse influence tipa A razvrščamo v 18 hemaglutinacijiskih (H) podtipov in 11 nevraminidaznih (N) podtipov, ki se pojavljajo v različnih kombinacijah npr. H5N1, H5N8, H5N5, H7N9, H1N1, H3N8 … Nekateri virusi influence tipa A lahko okužijo tudi ljudi in druge živali: prašiče, konje, pse, morske sesalce ... Značilno zanje je, da se zelo hitro spreminjajo z mutacijami, ki spremenijo gensko sestavo virusa. V Sloveniji se je AI prvič pojavila pri vodnih prostoživečih pticah leta 2006. Takrat jo je povzročil visoko patogeni virus H5N1, ki je nevaren tudi za človeka. Tokrat pa jo povzroča visoko patogeni virus H5N8, ki po doslej znanih raziskavah za človeka ni nevaren.
Se je bati, da bi lahko zdajšnji virus mutiral tako, da bi okužil tudi ljudi? Ali obstajajo učinkovita cepiva in ali je Slovenija pripravljena na takšen scenarij?
Znano je da se virusi aviarne influence zelo hitro spreminjajo; da vedno obstaja možnost, da se bo pojavil kak nov virus, ki bo lahko povzročil naslednjo pandemijo. Prav zaradi tega je toliko pozornosti namenjene virusom influence tipa A in ptičji gripi.
Farmacevtska industrija, ki proizvaja cepiva za zaščito ljudi in živali ves čas spremljajo pojave novih podtipov virusov influence tipa A, ki jih vključujejo v cepiva za naslednjo sezono, prav tako razvijajo postopke, kako v najkrajšem času pripraviti zadostno količino učinkovitega cepiva, ki bi zaščitilo ljudi pred pojavom nove pandemije. Verjamem, da ustrezne zdravstvene inštitucije redno spremljajo dogajanje povezano z gripo in da so pripravljene tudi na takšen scenarij. Vendar pa je to moje osebno mnenje in bi bilo dobro po tem vprašati odgovorne zdravstvene inštitucije.
Je znano, od kod je AI tokrat prišla v Slovenijo?
Gre za isti virus, ki trenutno kroži v centralnem delu Evrope. Sev virusa H5N8 se je prvič pojavil v začetku leta 2014 v Južni Koreji, kjer je povzročal izbruhe pri domači perutnini. Junija lani so ta tip virusa potrdili pri prostoživečih pticah na severovzhodu Rusije. Predvideva se, da je virus prišel v Rusijo preko ptic selivk z Daljnega vzhoda in s kompleksnimi selitvenimi vozli očitno zašel tudi do Evrope. Prve primere okužbe z virusom H5N8 so v Evropi potrdili konec oktobra, kar lahko povezujemo z migracijo ptic selivk na njihova prezimovališča in obratno. Pri nas smo pred dnevi virus H5N8 potrdili pri nekaj primerkih laboda grbca, ki je pogosta gnezdeča in prezimujoča vrsta v Sloveniji.
Kakšni so razlogi za hitro širjenje ptičje gripe po Evropi in da se je po desetih letih zopet pojavila v Sloveniji?
Na Nacionalnem veterinarskem inštitutu od leta 2004 redno izvajamo monitoring, ki ga predpiše Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V desetih letih smo pregledali 3.355 prostoživečih ptic in skoraj 30.000 kokoši. Pri prostoživečih pticah smo poleg 48 primerov H5N1 leta 2006 potrdili dva primera nizko patogenega virusa H5 pri raci mlakarici leta 2009 in 2011 ter en primer nizko patogenega virusa H7 pri labodu leta 2009. Poleg teh je bilo potrjenih še 72 primerov drugih podtipov virusov influence tipa A. Kot lahko vidite, so bili tudi v tem obdobju prisotni virusi AI, vendar niso predstavljali večjega tveganja za perutnino in druge ptice.
Hitro širjenje virusa H5N8 je gotovo povezano s tem, da se virus v velikih količinah izloča z iztrebki in je pri nizkih temperaturah zelo obstojen tako v vodi kot zemlji. Zato pri prehranjevanju vodnih ptic zlahka prihaja do okužb. Ker se v zimskem času združujejo na prezimovališčih v večjem številu, je možnost prenosa še toliko večja. Ob slabem vremenu, dolgotrajnih nizkih temperaturah in snegu se premikajo na ugodnejša mesta za hranjenje in tako se širijo tudi okužbe. Glede na razmere v Evropi, kjer je veliko izbruhov pri prostoživečih pticah, ni nenavadno, da je ta virus zašel tudi k nam.
Kaj je značilno za podtip H5N8 in kakšne so razlike s podtipom H5N1?
Virus H5N8 je prav tako kot H5N1 zelo patogen za perutnino in ostale ptice, glavna razlika je, da se H5N8 ne more uspešno pripeti na celične receptorje, ki jih ima človek v svojih dihalih in tako ne more vstopiti v celice, kjer bi se lahko uspešno razmnoževal in povzročil bolezen. V primeru virusa H5N1 pa je do okužb pri ljudeh prišlo, vendar je v vseh primerih šlo za tesen kontakt z okuženo perutnino oziroma močno kontaminiranimi predmeti, ki so bili v stiku z bolno perutnino. Kljub temu, da je bilo v stiku z bolno perutnino več milijonov ljudi, je do okužbe prišlo pri manj kot tisočih, kar kaže, da je prenos na človeka omejen. Vendar pa ne smemo zanemariti dejstva, da se ta virus lahko razmnožuje v vseh organih in povzroča sistemsko obliko bolezni, ki se je tudi pri ljudeh v več kot polovici primerov končala s smrtjo.
Zakaj veljajo vodne ptice in ujede za rezervoar AI? Ali je ta nevarna tudi za druge ptice?
Za rezervoar virusov influence tipa A veljajo predvsem nekatere vrste rac in gosi iz redu plojkokljunov in pobrežnikov, kot so npr. galebi, čigre, martinci in kljunači. Pri teh vodnih pticah so, razen dveh podtipov H17N10 in H18N11, ki so ji ugotovili pri netopirjih v Peruju, ugotovili vse preostale podtipe virusov influence tipa A. Do leta 2002, ko se potrdili prve okužbe prostoživečih ptic s H5N1, je bil zabeležen le en primer večjega pogina čiger zaradi okužbe z virusom H5N3, zato je veljalo pravilo, da te ptice prenašajo le nizko patogene viruse, ki povzročajo le blažjo obliko bolezni. S pojavom H5N1 in tudi sedaj s H5N8 je stanje drugačno.
Za virusom ptičje gripe obolevajo in poginjajo tudi številne vrste prostoživečih vodnih ptic. Vedno več pa je podatkov, da so nekatere vrste vodnih ptic odporne tudi na visoko patogene viruse ptičje gripe, saj so jih potrdili pri nekaterih klinično zdravih pticah. Ujede ne veljajo za rezervoar virusov ptičje gripe, ampak so na okužbe z njimi zelo občutljive, kot tudi druge ptice. Okužijo sem če so izpostavljene zadostni količini virusa.
Ali so imeli poginuli labodi s Pragerskega in z Lenta visoko patogeno različico virusa? Kakšna je razlika med visoko patogeno in nizko patogeno obliko bolezni?
Labodi s Pragerskega so bili okuženi z visoko patogenim virusom AI, za laboda z Lenta rezultatov še ni, je pa glede na majhno razdaljo med jezerom na Pragerskim in Dravo verjetnost, da bo tudi pri njem šlo za visoko patogeni virus. Doslej v tem okolišu niso potrdili nizko patogenih virusov H5N8. Virusi z nizko patogenostjo povzročijo le omejene spremembe v dihalih in prebavilih, okužene živali sicer zbolijo, vendar sta obolevnost in smrtnost nizka. Visoko patogeni virusi pa povzročijo hudo sistemsko obolenje, kjer so prizadeti različni organi in tkiva, kar vodi v odpoved organov in visok pogin. V jati lahko poginejo tudi vse živali.
Je pričakovati, da bo virus s prostoživečih ptic preskočil na perutnino? Kakšni bodo ukrepi v tem primeru?
Vse vrste perutnine so dovzetne za okužbo z virusi AI. Da bi preprečili okužbo domače perutnine, je izjemno pomembno, da ljudje, posebej rejci perutnine, dosledno upoštevajo biovarnostne ukrepe, kot so preprečevanje dostopa prostoživečim pticam in drugim domačim ali prostoživečim živalim. Virus se lahko v reje vnese tudi s kontaminirano opremo, krmo, prenesejo ga lahko tudi ljudje. Od prvega izbruha H5N8 v Evropi so virus pri perutnini potrdili že v večini evropskih držav.
Da bi pojav bolezni čim prej zaznali in kar najhitreje omejili njeno širitev, naj rejci živali dobro opazujejo. Če zaznajo povečan pogin, zmanjšano porabo krme ali vode, padec nesnosti, nezainteresiranost živali, kihanje, izcedke iz oči, nosnic ali motnje v delovanju živčevja (nekoordinirano gibanje, krči), naj takoj obvestijo svojega veterinarja.
Ob pojavu ptičje gripe je treba izvesti ukrepe, ki jih za izkoreninjanje te bolezni uporabljajo po vsem svetu. Eden od najstrožjih ukrepov, ki jih predpisuje zakonodaja v jatah, kjer se potrdi AI, je takojšnja usmrtitev in neškodljivo uničenje vseh dovzetnih živali.
Ali so preventivne usmrtitve perutnine, ki jih izvajajo nekatere države, upravičen ukrep za preprečevanje širjenja bolezni?
Poslanstvo veterinarjev je predvsem preprečevanje bolezni in zdravljenje živali. Žal je eden od načinov preprečevanja širjenja bolezni tudi preventivno uničevanje, posebej pri zelo kužnih boleznih. Zakonodaja zavezuje vse članice Evropske unije, da izpeljejo ustrezne postopke, ki vključujejo tudi usmrtitev živali in njihovo neškodljivo uničenje. S tem se prepreči širitev virusa na druga področja in zmanjša možnost, da bi se lahko virus tako spremenil, da bi postal nevaren tudi za človeka in druge živalske vrste.
Je mogoče del krivde za hitro širjenje ptičje gripe pripisati tudi industrijski reji perutnine? Perutnina je najštevilčnejša rejna živalska vrsta.
Vaše vprašanje posega na druga področja, kot sta možnosti preživetja človeške populacije in dobrobit živali. Intenzivna oziroma kot pravite industrijska reja perutnine predstavlja znaten delež pokritje prehranskih potreb človeštva. Brez nje si predvsem revnejši del prebivalstva ne bi mogel privoščiti cenovno dostopne beljakovinske hrane. Obseg svetovnega prebivalstva se nenehno povečuje, zato so tudi potrebe po hrani večje. Z doslednim upoštevanjem biovarnostnih ukrepov so zaprte reje pred okužbami veliko bolj varne kot proste. Za vnos okužbe v zaprte reje je vedno odgovoren človek. Res pa je, da se virus v intenzivnih rejah hitro širi, veliko živali oboli in lahko tudi pogine.
