Tiskane izdaje
Ljubljana – Velikopotezni projekt Center Četrtne skupnosti Šmarna gora, ki ga je julija leta 2010 soglasno podprl prejšnji mestni svet, izvedli pa bi ga v obliki javno-zasebnega partnerstva med zasebnim podjetjem Madeja iz Ljubljane in MOL, je propadel. Na marčevski seji mestnega sveta ga bodo namreč ustavili zaradi neizvedljivosti.
Za suhoparnim predlogam sklepa, da naj mestni svet potrdi prenehanje veljavnosti sklepov o javno-zasebnem partnerstvu za omenjeni projekt, pa se skriva zanimiva zgodba. A ne le zato, ker je bila ocenjena vrednost načrtovanega objekta skoraj 9,5 milijona evrov, temveč tudi zaradi načina, kako so ga hoteli izpeljati.
Zelo zgovorna je že primerjava, kako je strokovna komisija javnega partnerja (MOL) v skoraj isti sestavi ocenjevala predlog za gradnjo velike stavbe na nepozidanih travnikih ob Cesti vstaje v Šmartnem pod Šmarno goro leta 2010 in kako 2014.
Velikopotezni načrt
Iz poročila strokovne komisije za izbiro zasebnega partnerja za izvedbo JZP Center ČS Šmarna gora o opravljenem pregledu vloge zasebnega promotorja projekta podjetja Madeja nepremičnine, gradbeništvo in inženiring z dne 26. maja 2010 namreč izhaja veliko navdušenje nad njim. Takrat je ugotovila, da je vloga sprejemljiva v vseh pogledih in da gre za dober idejni projekt, saj je predvideval gradnjo objekta s prepletom javnega in zasebnega programa.
Občina bi tako bi dobila prostore za delovanje ČS Šmarna gora, večnamenski dvorani, mladinski center, knjižnico, vrtec in potrebna parkirna mesta za javni program. V zasebnem delu pa bi bili trgovski in poslovni prostori, vsebinsko kompatibilni z javnim programom. Skupna površina javnega dela projekta naj bi zajemala 2.759 kvadratnih metrov in 64 parkirnih prostorov, zasebnega dela projekta 2.920 kvadratnih metrov s 102 parkirnima prostoroma.
Investitorica bi bila Madeja
Promotor je takrat predlagal delitev projekta v razmerju 44,02 odstotka MOL, preostanek pa Madeja. Glede na predvidene vložke bi zasebni partner v projekt prispeval zemljiške parcele v skupni površini 2140 kvadratnih metrov, enako tudi javni partner. Občina bi se morala poleg tega zavezati, da bo po koncu gradnje v dolgoročni najem prevzela v pogodbi dogovorjen del prostorov, namenjen javnim dejavnostim. Zasebni partner bi v celoti prevzel obveznost financiranja projekta (stroški projektiranja, pridobitev upravnih dovoljenj in stroški gradnje).
Investitorica bi bila Madeja, MOL pa bi ji dodelila le stavbno pravico in izvajala nadzor nad gradnjo v vseh fazah. Po razdelitvi etažne lastnine bi večnamenska dvorana s spremljajočimi prostori postali občinska last, prostori za mladinski center, vrtec, knjižnico, ČS ter otroško igrišče pa bi MOL dobila v dolgoročni najem za najmanj 15 let. Gradnja objekta s skupno površino 10.429 kvadratnih metrov bi po takratnih Madejinih ocenah stala 7,1 milijona evrov, z zemljišči, stroški financiranja, projektiranja, inženiringa, nadzora ... pa je bila vrednost projekta 9,73 milijona evrov.
Hkrati so ugotovili, da bi pri izbiri izvajalca javno-zasebnega partnerstva lahko izbrali postopek s pogajanji brez predhodne objave ter da je glede na objektivna merila promotor edini možni ponudnik. A dodali, da mora do začetka postopka izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva javni partner pripraviti ustrezno investicijsko dokumentacijo, ki bo izkazovala ekonomsko upravičenost predlaganega projekta z vidika javnega partnerja in bo služila kot pogajalsko izhodišče javnega partnerja za ekonomski del pogajanj.
Štiri leta kasneje
Poročilo mestne komisije o pregledu nekoliko modificirane Madejine vloge (poslana 6. junija 2014) pa se bere povsem drugače in to navkljub njeni skoraj isti sestavi.
Tokrat so presojali projekt, ki predvideva gradnjo novega objekta s skupno površino 5773 kvadratnih metrov (od tega 2885 za poslovne prostore, preostalo za 102 parkirna prostora) za zasebni del, in 4590 kvadratnih metrov za javni del (2759 kvadratnih metrov za knjižnico, mladinski center, vrtec in večnamensko dvorano, preostanek pa za 64 parkirnih prostorov). Delitev projekta bi bilo v razmerju 44,29 odstotka javni partner, drugo pa zasebni. Njegova vrednost je nekoliko znižana in znaša 9,41 milijona evrov. Model JZP bi ostal v drugih ozirih enak, velika sprememba pa je v kvadraturah zemljišč, ki naj bi jih prispevala partnerja.
Manjkajo jim zemljišča
Zasebni partner, ki je še leta 2010 zagotavljal, da bi v projekt prispeval zemljiške parcele v skupni površini 2140 kvadratnih metrov, je svoj delež lani skrčil na 938 kvadratnih metrov, javnemu partnerju pa jo je z 2139 zvišal na 5139. Medtem ko se pri treh zasebnih parcelah ujemajo tako posamezne kot skupna navedena površina, se pri treh parcelah, ki naj bi jih prispevala MOL ne ujema ne kvadratura ne lastništvo. MOL je namreč le lastnica 2139 kvadratnih metrov velike parcele, drugi dve sta v popolni zasebni lasti. Prva je velika 3712 kvadratnih metrov, druga pa 1096 (skupaj 4808).
Madeji še očitajo, da ni lastnica zemljišč, ki jih predlaga kot svoj vložek, temveč so po zemljiški knjigi vpisane na fizično osebo. To je formalno sicer res, je pa dejstvo, da je njihov lastnik Franc Marolt, ki je hkrati tudi lastnik in zastopnik projektne družbe Madeja.
Zavrnitev vloge
V komisiji pa kljub promotorjevemu predlogu, naj MOL odkupi navedeni parceli, menijo, da projekta za zdaj ni mogoče izvesti in da torej niso izpolnjeni pogoji za njegovo uresničitev na predlagani način. Poleg tega je mestni oddelek za predšolsko vzgojo 11. junija lani v svojem mnenju zapisal, da na podlagi analize vpisa otrok in zasednosti vrtcev v ČS Šmarna gora ni nobene potrebe po zagotavljanju novih prostorov za vrtec. Ker ni izkazan javni interes za njegovo gradnjo je torej treba vlogo promotorja zavrniti kot neprimerno.
