Tiskane izdaje
Žirovnica, Preddvor, Kranj - Domačini, krovci in delavci komunalnih ter elektrodistribucijskih podjetij danes odpravljajo posledice orkanskega vetra, ki je v ponedeljek prizadel Slovenijo. Poteka tudi popis škode in prijavljanje škodnih primerov zavarovalnicam. Na Gorenjskem je veter poškodoval več kot 700 objektov, največ na območju Žirovnice in Preddvora.
Janez Logar, Zavod za gozdove Slovenije, vodja območne enote Kranj, je pojasnil, da je zadnji vetrolom polomil, izruval ali drugače poškodoval 80.000 kubičnih metrov drevja na območni enoti Kranj, za Gorenjsko pa je ocena skupaj s sosednjo območno enoto Bled 100.000 kubičnega tako ali drugače poškodovanega drevja.
»Pravi obseg poškodb se bo pokazal šele naslednje leto, na primer pri smreki (ki plitvo korenini) ima po oceni veliko še stoječih dreves natrgane korenine in bodo zaradi tega še bolj podvržena podlubnikom,« je razložil Logar.
Najbolj so prizadeta območja gozdov pod Karavankami, Kamniško Savinjski Alpami, območje Jelovice, Davča in Poljanska dolina. Poškodovana so posamezna drevesa, šopi in skupine dreves, poškodbe so razpršene na veliki površini, zajemajo občine Tržič, Preddvor, Cerklje na Gorenjskem, Šenčur, Naklo, Jezersko, severni del MO Kranj, Škofja Loka, Železniki in Gorenja vas-Poljane.
Sanacije gozdov naj se lastniki ne lotevajo sami
Trenutno Zavod za gozdove Slovenije še ocenjuje škodo na terenu, v nadaljevanju pa bo za poškodovane gozdove izdelan načrt sanacije, ki vsebuje opis stanja, predvidene ukrepe za izvedbo sanacije, oceno stroškov za izvedbo ukrepov, prioritete sanacije in dinamiko ukrepov ter kartni del. Načrt sanacije poškodovanih gozdov bo predložen Ministrstvu za kmetijstvo in okolje v potrditev in nadaljnje ukrepanje.
Zelo pomembno je opozorilo lastnikom gozdov, naj se sanacije poškodovanih gozdov ne lotevajo sami če za ta dela niso primerno usposobljeni in opremljeni in naj raje dela oddajo usposobljenim izvajalcem. Napol izruvana drevesa, obvisela drevesa, napetosti v deblih podrtih dreves predstavljajo veliko nevarnost za zdravje in življenje, opozarja Logar in dodaja, naj »lastniki gozdov, ki bodo dela opravili sami, v gozdu ne delajo sami, uporabljajo pa naj osebna zaščitna in varovalna sredstva ker s tem zmanjšajo možnost poškodb. Nevarni so tudi polomljeni vrhači ali veje, ki so še ostale v krošnjah dreves in lahko življenjsko ogrozijo obiskovalce gozdov«.
Tržič: najhuje je bilo pod Kriško goro
Tržič – »Zadeve so se na območju občine Tržič normalizirale. Ne beležimo nobenih informacij, da bi na terenu še kje imeli probleme z dobavo električne energije, prevoznostjo cest zaradi podrtega drevja,« je danes pojasnil direktor tržiške občinske uprave Drago Zadnikar.
Posamezni občani Tržiča še popravljajo posamezne poškodbe na stavbah, predvsem zaradi dvignjene kritine, nekje tudi drevja, ki jim je poškodovalo stavbe, vendar na občino niso prejeli še nobene zahteve, vloge, ki bi bila naslovljena na povračilo oziroma pomoč pri odpravi neurja. »Zadeve še spremljamo, prav tako pa smo odprti za vprašanja in pobude občanov,« je razložil sogovornik.
Težav pri oskrbi z vodo v občini Tržič ni več: v soboto in nedeljo so jih imeli v Podljubelju in Dolini, nekaj pa tudi v ponedeljek, ko so člani PGD Križe prečrpavali vodo na Snakovški cesti v Križah. Sicer pa je bilo zaradi močnega vetra najbolj na udaru območje pod Kriško goro (Križe, Sebenje, Žiganja vas, Senično, Vetrno in Novake), kjer je bilo podrtih veliko dreves in poškodovanih stavb, zato so bile tudi ceste zaprte.
Ekipe za saniranje civilna zaščita nima
Močan veter, ki je pustošil po krajih ob vznožju Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, je začel pihati že v noči na ponedeljek, ponehal pa je šele v ponedeljek zvečer, pod Storžičem še kasneje. Po sedanjih podatkih je veter na Gorenjskem poškodoval preko 700 objektov. Največ škode je povzročil na območju občin Žirovnica in Preddvor, je povzel poveljnik regijskega štaba civilne zaščite za Gorenjsko Jernej Hudohmet.
Kot je pojasnil, so gasilske enote opravile ogromno intervencij, in sicer v zelo zahtevnih in nevarnih razmerah, ko je veter še naprej odkrival strehe in podiral drevesa. Za vse intervencijske ekipe, ki so bile v ponedeljek na terenu, je bilo delo zato izjemno težko.
Danes je delo gasilcev večinoma že končano. V občini Žirovnica je na primer na terenu le še ena ekipa gasilcev, ki pregledujejo območje in odstranjuje morebitne nevarnosti za občane. Komunalna podjetja odstranjujejo podrta drevesa, na novo vzpostavljajo podrto prometno signalizacijo in čistijo razmetane zabojnike za odpadke. Cenilci že ocenjujejo škodo, občani pa sami ali ob pomoči krovcev sanirajo škodo.
»Ljudem lahko svetujemo s številkami obrtnikov, ki izvajajo gradbena dela. Ekipe za saniranje pa sami nimamo«, je za STA povedal poveljnik štaba civilne zaščite v Žirovnici Marjan Dobnikar. Po njegovih navedbah je na območju žirovniške občine veter poškodoval okrog 250 objektov, škoda naj bi presegla 300.000 evrov. Takšnih posledic karavanškega fena, ki so ga sicer v vaseh pod Stolom vajeni, ne pomnijo od let 1985 in 1975.
Na Jezerskem do elektrike prek agregatov
»Nov dan je prinesel realno sliko tega, kar se je dogajalo v ponedeljek. Prizadetih je bilo veliko objektov, številni občani se morajo ukvarjati s sanacijo in prijavljanjem škode,« je za STA dejal žirovniški župan Leopold Pogačar, ki ljudi znova poziva, naj bodo ob sanaciji pozorni na to, da škodo dokumentirajo in jo prijavijo zavarovalnicam.
Ponoči je bilo na Jezerskem motenih še 15 transformatorskih postaj, tako da je bilo brez elektrike čez noč približno 240 odjemalcev. Vzdrževalne ekipe naj bi v kratkem sicer zagotovile oskrbo z električno energijo tudi na tem območju, je za STA pojasnila vodja službe za korporativno komuniciranje v Elektru Gorenjska Renata Križnar.
Zaradi podrtih daljnovodov je bila v ponedeljek oskrba z električno energijo motena v številnih krajih od Jesenic vzdolž Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp vse do Jezerskega in Cerkelj ter na širšem območju Poljanske doline in v Davči. Skupaj je bilo brez elektrike 2500 odjemalcev. Posledice orkanskega vetra, katerega povzročena škoda na elektrodistribucijskem omrežju še ni ocenjena, pa bodo odpravljali še cel teden.
Cesta skozi Kokro na Jezersko je zdaj odprta, elektriko imamo od ponedeljka zvečer zagotovljeno preko agregata, signal pa imamo od danes, v torek, zjutraj,« je pojasnila Mojca Markič z občine Jezersko.
Krka poplavila del severnega dela otoka
Medtem ko je na zahodu in severu države pustošil veter, so se na vzhodu v ponedeljek soočali tudi s poplavami. Po podatkih predstavnikov območnih civilnih zaščit se je Krka, ki se je v svojem spodnjem toku razlila v okviru običajnih poplav, danes proti jutru umirila in dopoldne začela upadati.
V Kostanjevici na Krki je poplavila del severnega dela otoka, manjši del tamkajšnje ceste in nekaj dvorišč, kakšne škode pa s tem ni povzročila. Prav tako ni ogrozila stanovanjskih hiš. Na širšem območju je kot običajno poplavila del nižje ležečih cestišč. Narasla Krka je nekaj lokalnih cest poplavila tudi na območju občine Šentjernej, opaznejše škode pa tam prav tako ni povzročila.
