Cilj Slovenije je podvojiti pretočnost železniškega prometa
Drugi tir sta zaznamovala viadukta Vinjan in Gabrovica. Gradbinci so ju gradili po dveh različnih metodologijah, gre pa – tehnično gledano – za zelo zahtevna objekta, zgrajena v ozkih časovnih rokih. Glavna dela na obeh so bila končana pred novim letom. Danes pa napredek projekta ocenjuje premier Robert Golob v spremstvu Alenke Bratušek, ministrice za infrastrukturo, Mateja Oseta, generalnega direktorja 2TDK, in Jerneje Jug Jerše, vodje predstavništva evropske komisije.
Viadukt Vinjan je gradila družba Kolektor CPG, članica skupine Kolektor Construction. Opravili smo že veliko več kot polovico gradbenih del na drugem tiru, pravi Kristjan Mugerli, direktor Kolektorja CPG, glavnega izvajalca največjega infrastrukturnega projekta pri nas.
Kolektorju uspelo s prosto konzolno gradnjo
Kot je ob slavnostnem dogodku dejal premier Robert Golob, viadukt Vinjan prostoru poleg uporabne dodaja tudi estetsko vrednost. Projekt je po dolgem času eden tistih, ki je bil zasnovan s prosto konzolno gradnjo, za kar je, kot je izpostavil Golob, zaslužna skupina Kolektor: »S to gradnjo nam je uspelo premostiti ovire zaradi terena.« Kar je po Golobovem pomembno sporočilo, da z znanjem »znamo in zmoremo premostiti ovire, ki jih postavlja narava«.
Železniški promet je trajnostni promet in nanj mora poleg Luke Koper Slovenija v svojih načrtih staviti za prihodnost. Drugemu tiru bo Golobova vlada še naprej posvečala vso pozornost, je zagotovil, saj je cilj v naslednjih letih podvojiti pretočnost železniškega prometa.
Družbi 2TDK pa gre zasluga, da projekt poteka po zastavljenih rokih in da so spoštovani tudi finančni okviri, je dejal. Zato bi si želel več takih projektov.
Kot je poudaril Matej Oset, generalni direktor družbe 2TDK, gre za izjemen dosežek, saj so po tistem, ko so na delu doline odkrili fosilni plaz – ta trenutno miruje -, spremenili prvotno zasnovo viadukta. Zaradi dolgoročne stabilnosti so spremenili tehnologijo gradnje: nova zasnova je narekovala prosto konzolno gradnjo, primerno za večje razpone. Oset je ponosen, da jim je pri investiciji uspelo počrpati vsa evropska sredstva in da gradnja napreduje, kot so jo začrtali.
»Gradnja Vinjana je bila predvsem zaradi časovne omejitve zelo zahteven projekt, ki je za gradnjo potreboval zelo veliko opreme. Zdaj nas je dobavitelj prosil, naj opremo postopno vračamo, saj je ne more dovolj hitro pospraviti v skladišča. Samo vozičkov je za 40 vlačilcev.« Viadukt je bil sicer narejen po tehnologiji prostokonzolne gradnje. Po takšni tehnologiji se bodo gradili tudi nekateri viadukti na tretji razvojni osi, denimo most čez Krko na južnem delu tretje osi.
Viadukt Gabrovica je zgradila turška družba Yapı Merkezi. Pri tem podjetju računajo, da jim bo dobro opravljeno delo v projektu drugega tira omogočilo, da kandidirajo za gradbene posle poleg Slovenije še v Italiji, na Hrvaškem in v Srbiji. »Gre za mojstrovino, in sicer po zaslugi projektanta Pointing,« pravi Bahadır Oral, direktor projekta drugi tir v turški družbi Yapı Merkezi. Viadukt Gabrovica je bil sicer narejen s tehnologijo narivanja.
