Vid Doria: Mladi naj spoznajo posledice korupcije

Ljubljana – Letošnja konferenca Transparency International (TI) je potekala v začetku septembra v malezijski Putradžaji prav v času, ko se Malezija sooča s korupcijskim škandalom. Med približno 1200 udeleženci iz 130 držav je bil tudi generalni sekretar TI Slovenia Vid Doria.

O čem ste letos razpravljali?

Na konferenci vsako leto izmenjamo mnenja o konkretnih dogodkih, gibanjih in smernicah ter določimo prioritete za prihodnost. Glavno vprašanje je, kako se praktično upreti korupciji na globalni ravni. Letos smo v ta namen sprejeli strategijo 2015–2020. Izpostavili smo vsa ključna vprašanja o delovanju korupcije, odgovornosti in transparentnosti, obravnavali pa smo tudi konkretne primere kršitev.

Kaj prinaša nova strategija?

Veliko bolj se navezuje na delovanje z ljudmi. TI se usmerja k ugotavljanju dejanskega stanja, zanima jo, kako korupcija vpliva na vsakdanje življenje ljudi. Vemo, da je korupcija velikokrat razumljena kot neka transcendentalna tema, ki jo je težko neposredno dokazati in še teže povezati z nepravilnostmi in neetičnimi dejanji, vendar je posredno vedno prisotna. Brez korupcije marsikaterega kaznivega dejanja ni mogoče narediti, od trgovanja z ljudmi in drugih kratenj človekovih pravic do poglabljanja revščine.

Več kot 60 držav po svetu je zato že oblikovalo centre za zagovorništvo, informiranje in pravno svetovanje, ki ga imamo tudi v Sloveniji. S tem vzpodbujamo ljudi k prijavi neetičnih dejanj in korupcije. Vse te primere proučimo in jih uporabimo pri oblikovanju predlogov sistemskih sprememb ali sprememb zakonodaje. Nova strategija te zadeve veliko bolj poudarja in daje smernice za delovanje posameznikom in organizacijam.

Kakšni so rezultati delovanja vaše pisarne?

Center smo odprli lani novembra. Dobili smo več kot 350 prijav, od katerih je okoli 220 takšnih, ki nakazujejo na korupcijo. Nekaj pa je takšnih, ki so veliko bolj zahtevne in zahtevajo dodatne analize.

So to anonimne prijave in kaj z njimi naredite?

Lahko so anonimne ali pa tudi ne. Vsekakor pa je identiteta prijaviteljev skrita pred javnostjo. Skupaj z njimi pridobivamo podatke, ugotavljamo dejansko stanje. Nadaljnji postopki so odvisni od prijavitelja. Posameznikov ne zastopamo pred sodišči. Mi pomagamo z alternativnimi viri pri zbiranju podatkov in tudi s psihološko podporo. Na podlagi takšnih prijav, ki kažejo na pomanjkljivosti na zakonodajni ali organizacijski ravni, oblikujemo predlog sistemskih sprememb oziroma praks. Eden takšnih primerov je predlog za spremembo zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki se spreminja v smeri nemotenega dostopa do informacij za ugotavljanje delovanja javnih institucij.

Kaj storite s konkretnimi primeri? Ali te informacije komu posredujete?

Če primeri tako zahtevajo in če se prijavitelj s tem strinja. Primeri so različni. Sodelujemo s številnimi organi pregona, inšpekcijskimi organi in z vsemi zbornicami. Ljudje so veliko bolj potrebni pomoči pri identifikaciji in ugotavljanju neetičnih dejanj, ki jih zaznajo.

Kako delujejo ti centri v tujini?

To je različno od države do države. Udeleženci konference prihajajo iz različnih okolij in poročajo o različnih primerih. Nekateri so osredotočeni na golo preživetje, drugi bolj pomagajo »žvižgačem«. Ena izmed prednostnih nalog je tudi delovanje med mladimi. Že od leta 2013 vse bolj sodelujemo s srednješolci in profesorji. Prav letos bomo v dveh šolah začeli pilotno testiranje naše metodologije. Pri izobraževanju bomo poskušali zagotoviti, da bi jo vključili v šolski učni sistem. To je ena od ključnih zadev, ki neposredno vpliva mlade, da morajo na svoji koži občutiti, kako korupcija negativno vpliva na vse.

Konferenca je sprejela nekaj resolucij. Komu so namenjene?

Te resolucije se navezujejo na posamezne problematične ljudi v nekaterih državah. Ena je o preprečevanju pranja denarja. Druga je namenjena malezijski vladi in se konkretno zavzema za neodvisno raziskavo kršitev malezijskega premiera, ki noče pojasniti, od kod ima na bančnem računu več kot dve milijardi ameriških dolarjev. Podprli smo delovanje civilne družbe v Maleziji, ki poziva premiera, naj pojasni izvor denarja ali odstopi. Tretja resolucija govori o nujnosti kaznovanja korupcijskih dejanj in je namenjena tunizijskemu parlamentu, ki načrtuje sprejetje zakona o amnestiji oseb, ki so se v preteklosti okoristile z javnim denarjem. Enako velja za Mongolijo.

Ali je TI v svojih prizadevanjih uspešna?

Upravni odbor vsako leto pregleda naše delovanje in pripravi obsežno poročilo o našem delu. TI se kot nevladna organizacija udeležuje različnih globalnih dogodkov, tudi srečanj predsednikov držav G20, na katerih se zavzema za implementacijo naših stališč. Lahko trdimo, da delovanje Greca ali OECD in odločitev teh teles ne gresta mimo komentarjev TI, ki so dani kot priporočila državam članicam. Tudi konvencija OZN o preprečevanju korupcije vsebuje mnogo naših priporočil, med drugim tudi o neodvisnosti protikorupcijskih komisij.

Kako bi ocenili delovanje naše protikorupcijske komisije (KPK)?

Čeprav je komisija v prvih letih preživljala zelo burno obdobje, je ohranila neodvisnost. Zagotoviti si je morala finančno samostojnost in preživeti vse oblike manipulacij. KPK ima danes dokaj velike pristojnosti pri ugotavljanju premoženjskega stanja. Čeprav ima zakon o integriteti in preprečevanju korupcije nekaj vrzeli glede zagotavljanja pravic strank v postopkih in pri preiskavah zoper posamezne funkcionarje, pa niti ni tako problematičen. Potrebne so nekatere spremembe, s katerimi bi še okrepili delovanje komisije. Na primer, spremeniti bi morali regulativni okvir glede lobiranja, nekatere definicije zakona …

Kaj pa pristojnosti KPK?

Namen ustanovitve KPK je bil preventiven. Z zadnjima dvema spremembama se je komisija osredotočila na samo preiskovanje, postala je celo prekrškovni organ. Nisem naklonjen povečanju pristojnosti KPK, ampak temu, da je treba določiti meje pri preiskovanju kaznivih dejanj in odgovornosti posameznikov. Delovanje KPK mora stremeti h kvalitetnemu nadzoru, ki bo usmerjen k preventivnemu delovanju ob sodelovanju s civilno družbo, kar zdaj zelo pogrešamo. Zato je ključno, da se razjasnijo nekatera postopkovna pravila.