Višji DDV se ni povsem prelil v podražitve

Ljubljana – Višji stopnji DDV sta k julijski inflaciji prispevali 0,5 odstotne točke, ugotavljajo statistiki. Sezonski julij potrošnikom ponavadi prinese cenovno olajšanje, ki je bilo tokrat manjše kot pretekla leta. Cene so bile za 0,3 odstotka nižje v primerjavi z junijem in za 2,6 odstotka višje v primerjavi z julijem lani.

Od 1. julija sta višji obe stopnji davka na dodano vrednost (DDV), ki veljata v Sloveniji: znižana stopnja je poskočila z 8,5 na 9,5 odstotka in splošna z 20 na 22 odstotkov. Po oceni statističnega urada sta višji stopnji DDV julija k mesečni inflaciji prispevali 0,5 odstotne točke.

Ceneje, a manj kot lani

Julij potrošnikom prinese razprodaje in z njimi nižje cene, kar vpliva tudi na mesečno rast cen, na inflacijo. Kot kaže graf Inflacija sredi vročega poletja, so statistiki več let zapovrstjo poročali, da so se julija cene na mesečni ravni znižale – zato so govorili o deflaciji. Letos julija je bilo znižanje cen na splošni ravni v primerjavi z junijem le še 0,3-odstotno. »V zadnjih letih je bila v tem poletnem času običajna deflacija, ki je znašala okoli odstotka na mesečni ravni. Letos so se cene na mesečni ravni znižale precej manj, kar je zlasti posledica višjih stopenj davka na dodano vrednost. Po naših ocenah je višji davek k julijski mesečni stopnji inflacije prispeval 0,5 odstotne točke. Zato se je tudi razmeroma zvišala letna stopnja inflacije, ki je julija dosegla 2,6 odstotka,« ugotavlja generalna direktorica statističnega urada Irena Križman.

Vpliv novih, višjih davčnih stopenj na julijsko inflacijo bi bil občutnejši, če bi se pribitek k davčnima stopnjama že julija povsem »preselil« v maloprodajne cene, ugotavljajo državni statistiki. V statističnem uradu so o julijskem gibanju cen opravili dve vrsti izračunov. Zanimal jih je dejanski vpliv višjih stopenj davka na dodano vrednost na inflacijo in celoten vpliv spremenjenih davčnih stopenj na inflacijo, ki ga meri harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin s tako imenovano konstantno davčno stopnjo. »Celoten prispevek višjih davčnih stopenj k inflaciji bi dosegel 1,2 odstotne točke, če bi se že julija povsem prenesli v povišanje cen. To se seveda ni zgodilo. V praksi se cene seveda ne spremenijo hkrati v istem mesecu. Videli pa bomo, kaj lahko pričakujemo v prihodnje,« pravi generalna direktorica statističnega urada Irena Križman.

Dražji vsi viri energije

Razprodaje vsako leto potisnejo cene navzdol. »Tudi letos so poletne razprodaje obleke in obutve veliko prispevale k negativni mesečni rasti. Vpliv je bil podoben kot pretekla leta,« ugotavljajo statistiki. Obutev se je, na primer, pocenila za 16,9 odstotka, oblačila za 16,6 odstotka, sadje povprečno za 4,3 odstotka, zelenjava za 4,1 odstotka. Podobno kot v preteklih letih so se zaradi poletne sezone občutno podražile počitnice v paketu – julija za 11,8 odstotka.

Zaradi višjih stopenj davka so se po izračunih statističnega urada julija zvišale predvsem cene energentov: tekoča goriva so bila dražja za 2,4 odstotka, električna energija za 1,7 odstotka, plin za 1,6 odstotka, goriva in maziva za 1,3 odstotka, daljinska energija za 0,6 odstotka. »Zaznali smo tudi številne druge podražitve. Med prehranskimi izdelki bi omenila riž, kruh, meso, mesne izdelke, mlečne izdelke, sladko in slano pecivo. V številnih trgovinah so se že prvi mesec podražili alkoholne pijače, spodnje perilo, oblačilni dodatki, rezervni deli za avtomobile, pohištvo, gospodinjski aparati, bela tehnika, izdelki za osebno nego in zdravila, avtomobili, izdelki za vzdrževanje gospodinjstva,« našteva Irena Križman.

Umar je zadel blizu

Julija so se podražile tudi storitve – komunalne, gostinske, popravilo avtomobilov, storitve za obleko, pogrebne storitve, vzdrževanje stanovanj ... Statistični urad bo čez kakšen teden objavil statistiko drobnoprodajnih cen, ki bo natančno pokazala julijske podražitve pri posameznih skupinah izdelkov.

Vladni urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) smo junija pred uveljavitvijo višjih stopenj davka na dodano vrednost prosili za oceno, koliko bosta prispevali k rasti cen. Umarjevi analitiki so takrat predvideli, da se višja obdavčitev ne bo takoj prenesla v cene na trgu, in ocenili, da bosta novi stopnji sprva k inflaciji prispevali okoli 0,7 odstotne točke. »Do konca leta ni izključena možnost spremembe maloprodajnih cen tudi v drugih skupinah, v katerih še ni bilo prenosa višjih stopenj DDV. Glede na dosedanje prakse pri oblikovanju cen tekočih goriv smo na uradu pričakovali 100-odstotni prenos v maloprodajne cene že takoj ob spremembi DDV,« nam iz Umarja odgovarjajo ob prvi uradni statistiki po uvedbi višjih davčnih stopenj.

Kako je bilo prvič?

Julijski dvig davčnih stopenj je bil prvi po 1. januarju 2002, ko ju je zakonodajalec zvišal z 8 odstotkov na 8,5 in z 19 na 20. »Ob uvedbi davka na dodano vrednost julija 1999 je bila mesečna stopnja inflacije 1,7-odstotna. Takrat na statističnem uradu še nismo izračunavali harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin s konstantnimi davčnimi stopnjami, tako da vpliva nismo mogli izračunati. Smo pa ob objavi podatkov v komentarju zapisali, da se je večina prehranskih izdelkov v povprečju podražila za manj kot odstotek, le meso za 1,3 odstotka,« se danes spominja Mojca Manček Kek, ki v državnem statističnem uradu na področju makroekonomske statistike vodi oddelek za cene.